Seveda jih o tem država oziroma lastnik 3 sobnega stanovanja, ministrstvo za javno upravo, ni vprašalo za mnenje, kaj šele seznanilo z dejstvom, da bodo dobili nič kaj vsakdanje sosede. Reakcija stanovalcev je bila povsem razumljiva.
Negotovost, koga jim bo država prisilno ponudila za soseda, je obrodila sklep skupnosti stanovalce Lendavske 17B, da so po sestanku spisali peticijo in jo naslovili na Evo Irgl, predsednico parlamentarne komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti.
V vednost je peticijo dobil tudi soboški župan Aleksander Jevšek SD, pa tudi svetniške skupine v MS MO Murska Sobota. Da jih podpirajo v njihovem protestu, so zapisali v svetniški skupini SDS in od župana Jevška zahtevali sklic nujne seje mestnega sveta.
Za Jevška, ki mu je v zrak spuhtela japonska 25 milijonska investicija in je ostal zgolj z Expo drvarnico, je skrb meščanov in stanovalcev Lendavske razumljiva, vendar je prepričan, da bodo pristojni organi opravili vse postopke glede priznanja statusa azilantov, zato imajo vse pravice naselitve v Mursko Soboto.
»Občanke in občane zato pozivam k strpnosti in si želim, da stanovalci ne naredijo česa takega, zaradi česar bi nas vse moralo biti v prihodnje sram,« se mu je še zapisalo na facebuku. Meščane poziva k strpnosti in razumevanju, ker da Prekmurje velja za multikulturno in strpno regijo in tako naj ostane tudi v bodoče.
Jevšek in multikulturnost; ko je bil še policaj, so probleme multikulturnosti reševali s pendreki, danes pa se boji sramote, ki bi jih sprožil stran in nezaupanje stanovalcev Lendavske. Zanimivo, v vseh občinah, kjer so na oblasti rdeči župani, je enako, duši se ljudska iniciativa, ki zahteva najbolj enostavne stvari, in to je, da so obveščeni in da soodločajo o tako pomembnih zadevah, kot je namestitev migrantov/azilantov.
Med tem, ko Jevšek socialna omrežja in nacionalno TV zlorablja za opozorila k strpnosti , da ga ne bo sram zaradi dejanj stanovalcev na Lendavski 17B, jim je sicer preko državnozborske komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti odgovoril tudi državni sekretar Boštjan Šefic.
Dal jim je vedeti, da so osebe s priznano mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji v svojih pravicah izenačene s slovenskimi državljani. To pomeni, da se lahko prosto gibajo in prosto izbirajo prebivališča in sklenejo z najemodajalcem pogodbo o najemu. In tako je tudi v primeru soboškega stanovanja v državni lasti, ki da je bilo že dalj časa nezasedeno?!!!
Človeku se v hipu porodi kopica vprašanj, na katere ima morda odgovor Boštjan Šefic ali kdo drug v Cerarjevi vladi, s katerimi bi ovrgli bojazen, da smo na ladji norcev. Če se azilant lahko namesti v integracijsko hišo oziroma si lahko sam omisli stanovanje pri zasebniku. (verjetno za to dobi denar?) zakaj potem se s tem ukvarja država "sekira" in za azilante išče stanovanja?
A to ni v nasprotju z pravico azilanta da si sam najde stanovanje, če je že enakopraven nam državljanom RS? Če je temu tako, kakšne bodo najemnine, kdo bo plačeval najemnino država, torej mi davkoplačevalci ali azilanti s svojega računa, ki so po Šefičevih besedah enakopravni državljanom Slovenije.
Zakaj se kupuje za stanovanja luksuzna oprema, kot izhaja iz državnega razpisa: »steklokeramične plošče in vgradne pečice, pralni stroji morajo biti za pranje do pet kilogramov, vzmetnice morajo biti medicinske (Swiss+Bed), barvni TV-sprejemniki z diagonalo minimalno 81 centimetrov.«
Kateremu povprečnemu Slovencu je država priskrbela stanovanje, in še to opremljeno, kateremu Slovencu je ta ista država pokrivala stroške najema in ostale funkcionalne stroške.
In ker ni in nikoli ne bo, čeprav 40 odstotkov Slovencev živi pod pragom revščine, smo za Cerarja in njegove v primerjavi z migranti/azilanti drugorazredni državljani. In tako kot župana Aleksandra Jevška, je morda tudi Mira Cerarja strah pred dejanji Slovencev, ki bi ga osramotila.
