Študijski center za narodno spravo bo letos s predvajanjem filma Angela Vode, Skriti spomin na gradu Rajhenbrug prvič obeležil 23. avgust, dan spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov, je dejala direktorica omenjenega centra Andreja Valič. Kot je pojasnila, bodo z zaznamovanjem dneva poudarili pomen temeljnih človekovih pravic.
Valičeva je povedala, da bodo obeležitev dneva pripravili skupaj z Muzejem novejše zgodovine Slovenije, TV Slovenijo in Občino Krško. Po njenih besedah vrednote demokracije niso dane enkrat za vselej, ampak jih je treba vedno znova krepiti. Prepričana je, da je prav film sredstvo izobraževanje, ki lahko mladim približa čas totalitarizma.
Direktorica študijskega centra je pojasnila, da je Evropa v prejšnjem stoletju izkusila fašizem, nacionalsocializem in komunizem. "Toda če je prišla v Evropi do defašizacije in denacifikacije, pa ni prišlo do dekomunizacije," meni. Ob tem je zatrdila, da je padec berlinskega zidu in vključitev nekdanjih komunističnih držav v EU sicer sprožil proces dekomunizacije, "vendar zahodna Evropa še vedno premalo pozna trpljenje vzhodne Evrope v času komunizma".
Poudarila pa je, da se je Evropa zedinila na "skupnem imenovalcu", in sicer, da so si vse žrtve totalitarnih režimov med seboj enake. "Žrtev je žrtev, ne glede na to, kdo jo je mučil in ubil," je dejala in dodala, da je značilnost totalitarnih režimov nespoštovanje človeka kot individuma. Na vprašanje, ali lahko študijski center pripomore k sprejetju Resolucije Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu, pa je Valičeva odgovorila, da si "ne domišlja, da lahko študijski center vpliva na neevropsko obnašanje nekaterih slovenskih poslancev".
Direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije Jože Dežman je dejal, da skušajo na gradu Rajhenburg pri Brestanici, kjer je bila v času komunističnega režima med drugim zaprta Vodetova, postaviti razstavo o vseh totalitarnih sistemih. Občina Krško je v ta projekt vložila precej sredstev, zato Dežman verjame, da bo tudi ministrstvo za kulturo muzeju odobrilo denar za omenjeno postavitev. Kot je prepričan, bi to bilo "izjemno pomembno za evropeizacijo Slovenije".
Glede začasne ustavitve del v Hudi Jami je Dežman pojasnil, da ne gre za prepoved del, ampak za vzpostavljanje normalnih procedur. Po njegovih besedah je rudarska inšpekcija po prebitju prvega zidu v Barbara rovu sicer skušala zaustaviti delo, a jim to ni uspelo. "Sedaj pa so začeli normalno opravljati svoje delo," je dejal in dodal, da je sedaj izoblikovan predlog, da se posmrtni ostanki iz Hude Jame izkopljejo in pokopljejo pred rudnikom.
Po besedah direktorja Muzeja novejše zgodovine so stališča zgodovinarja Boža Repeta glede resolucije Parlamentarne skupščine Ovseja o zločinih totalitarnih režimov, ki jo je predlagal tudi poslanec Roberto Battelli, prostalinska. Kot je zatrdil Dežman, je bilo v Jugoslaviji zaradi revolucije milijon žrtev. Okupatorji pa so med drugo svetovno vojno v Jugoslaviji, tako Dežman, ubili v boju manj kot 50.000 ljudi, od tega manj kot 4000 v Sloveniji. Po njegovo je, med drugim, "delitev ljudi na dobre in slabe veljala za vse komunistične diktature, zato ni mogoče reči, da nimamo nič skupnega s problemi Pribaltika".
Režiserka filma Angela Vode, Skriti spomin Maja Weiss je povedala, da je film sedaj preveden v angleščino in ga bodo poslali na festival televizijskih filmov. Režiserka tudi upa, da bo Filmski sklad RS odobril povečavo filma na filmski trak, tako da bo lahko film sodeloval tudi na svetovnih filmskih festivalih. Weissovi se njen film zdi zanimiv in dobro narejen. Dodala je, da je to eden redkih filmov, ki se dotika teme vzhodnoevropskih komunističnih ženskih zaporov.
Direktor Televizije Slovenija Jože Možina je pojasnil, da skuša javna televizija poleg aktualnih dogodkov reflektirati tudi zgodovinska vprašanja. Kot je dejal, so se najprej lotili dokumentarnih filmov, "ki so odstirali tančico naše problematične zgodovine". Po njegovih besedah je film o Angeli Vode stal predvidenih nekaj čez 900.000 evrov. Napovedal je tudi, da bodo v naslednjem letu začeli snemati film Črni bratje, ki bo govoril o tragediji primorskih Slovencev v času fašizma.
Kot je znano, je Evropski parlament 2. aprila letos sprejel že omenjeno resolucijo, v kateri je pozval k razglasitvi 23. avgusta, dneva, ko je bil podpisan pakt Ribbentrop-Molotov, za vseevropski dan spomina na žrtve totalitarnih režimov.
