Zakon priznava status in pravice žrtvam komunističnega nasilja za obdobje od 15. 5. 1945 do 2. 7. 1990. Nekdanji politični zaporniki so po zakonu vsi tisti, ki so bili od 15. 5. 1945 do 2. 7. 1990 na ozemlju sedanje države neupravičeno in v nasprotju z načeli in pravili pravne države, in sicer zaradi razrednih, političnih ali ideoloških razlogov, obsojeni v sodnem ali upravnokazenskem postopku na kazen odvzema prostosti ali jim je bila prostost odvzeta med temi postopki.
Za nekdanje politične zapornik pa se štejejo tudi tisti, ki so bili v upravno kazenskem postopku zaradi prekrška kaznovani na odvzem prostosti, ali so jim bili izrečeni ukrepi določitve prebivališča ali so bili poslani na opravljanje družbeno koristnega dela zaradi prevzgajanja, pa tudi vsi tisti, zoper katere je bil uporabljen protipravni ukrep brez upravno kazenske odločbe na podlagi odločitve upravnega organa. Po vojni pobite osebe so po zakonu osebe, ki so bile protipravno obsojene na smrt in je bila smrtna kazen nad njimi izvršena, pa tudi vse osebe, usmrčene brez obsodbe sodišča.
Zakon krivic ne odpravlja po uradni dolžnosti, ampak morajo prizadeti oziroma njihovi svojci vlagati svoje zahtevke pri vladni komisiji oziroma pri ministrstvu za pravosodje in javno upravo – sektorju za popravo krivic in narodno spravo. Vladna komisija za izvajanje zakona o popravi krivic je do zdaj priznala 6875 statusov žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja ter 32.070 statusov svojca in bivšega političnega zapornika s pravico do odškodnine (do 9. 3. 2012).
Glede na število žrtev komunističnega nasilja je število vloženih zahtev po besedah predsednice komisije minimalno, čeprav je samo na območju Slovenije odkritih že več kot 600 prikritih grobišč žrtev komunističnega nasilja; v njih je po dosedanjih predvidevanjih pokopanih verjetno okoli sto tisoč žrtev. Večina prikritih grobišč še ni zaznamovanih, zelo majhno število žrtev je odkopanih in identificiranih. Tako so žrtve komunističnega nasilja še danes v povsem neenakopravnem položaju z drugimi žrtvami vojnega nasilja.
Predsednica komisije je prepričana, da so zločini, genocidne težnje in ravnanja ter druge oblike uničevanja in zanemarjanja potencialov državljanov povzročile izkrivljanje in zmedo v sistemu moralnih norm. To vse do danes ne dopušča transparentnosti in vladavine prava, preprečuje prizadevanja za državotvornost in blaginjo državljanov in izčrpava človeške in druge potenciale.