Zorn: Novela zakona o verski svobodi verske skupnosti izloča iz javnega življenja

Novelo zakona o verski svobodi so v proceduro vložili poslanci SD in Pozitivne Slovenije, v njej pa med drugim predlagajo odpravo državnega sofinanciranja prispevkov za socialno varnost duhovnikov. Poslanka SD Majda Potrata je danes v imenu predlagateljev poudarila, da je predlog novele nastajal v javni razpravi, njen cilj pa je "zapolnitev praznine v slovenskem pravnem redu in zagotovitev višje ravni varovanja kolektivnega vidika svobode vesti".

Med osnovnimi cilji novele je izpostavila odpravo neskladij z ustavo v zvezi s kriteriji za registracijo verskih skupnosti ter zaposlovanjem duhovnikov v bolnišnicah in zaporih. Obenem po njenih besedah želi urediti vprašanja, ki "so se v praksi pokazala kot močno otežena oziroma bi lahko v prihodnosti prinesle težave".

Novela predvideva nov način financiranja verskih skupnosti oziroma to financiranje "narediti bolj odzivno na dejanske razmere ter bolj odprto in enakopravno od veljavne ureditve". Hkrati predvideva tudi prenovljeno ureditev verske duhovne oskrbe v javnih institucijah, kjer "je pripadnikom oteženo uresničevanje pravice do verske svobode". Hkrati uvaja tako imenovane svetovno nazorske skupnosti.

Državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Aleksander Zorn pa je v imenu vlade izrazil nasprotovanje predlagani noveli. "Vlada meni, da so predlagane rešitve že na načelni ravni neprimerne in posegajo v konceptualno ureditev zakona o verski svobodi," je dejal. Po njegovi oceni vodijo celo v protiustavno stanje.

Kot je poudaril Zorn, verska nevtralnost države ne pomeni potiskanja vere na stranski tir družbe, saj bi to lahko povzročilo "diskriminacijo na podlagi vere in zanikanju nevtralnosti". Prav tako načelo o ločenosti ne preprečuje državi, da vzpostavlja pozitivna razmerja z verskimi skupnostmi, ki opravljajo splošne koristne in karitativne dejavnosti, je povedal Zorn.

Novela po njegovih besedah izloča verske skupnosti iz javnega življenja, takšna izločitev pa "je nesprejemljiva za svobodno demokratično družbo". Tako iz ustave kot iz mednarodnih dokumentov namreč izhaja, da mora država voditi s Cerkvami in verskimi skupnostmi odprt, pregleden in reden dialog, tokrat pa predlog novele z njimi niti ni bil usklajen, je še opozoril Zorn.

Novela zakona o verski svobodi ni lov na čarovnice, pač pa odpravlja ustavna neskladja, je o noveli zakona o verski svobodi dejala poslanka PS Tamara Vonta. Po prepričanju Eve Irgl (SDS) pa opozicija z vložitvijo novele namerno in ob nepravem času odpira ideološke teme. Ali bo večina poslancev novelo v prvem branju podprla, še ni jasno.

Podpora noveli negotova

Poslanke in poslanci so se danes lotili novele zakona o verski svobodi, ki so jo predlagali poslanci SD in Pozitivne Slovenije, v njej pa med drugim predlagajo spremenjen način financiranja verskih skupnosti. Kot osnovni cilj novele predlagatelji izpostavljajo tudi odpravo neskladij z ustavo v zvezi s kriteriji za registracijo verskih skupnosti ter zaposlovanjem duhovnikov v bolnišnicah in zaporih.

Iz predstavitve stališč poslanskih skupin gre sklepati, da je podpora noveli negotova. V prvem branju jo bodo zagotovo podprli v SD in PS, nasprotovali pa ji bodo v SDS, SLS in NSi. V DeSUS se nagibajo k podpori, v DL pa se bodo o primernosti novele za nadaljnjo obravnavo še odločili.

Poslanka Pozitivne Slovenije Tamara Vonta je v današnji razpravi napovedala podporo noveli, saj "ni dokument o lovu na čarovnice, ampak je dokument, ki odpravlja ustavna neskladja". Med drugim je pojasnila, da je ustavno sodišče zakonodajalcu izrecno naložilo ureditev ustavno skladnih meril za registracijo verskih skupnosti.

Po prepričanju Eve Irgl (SDS) opozicijski stranki z vložitvijo novele v neprimernem času odpirata ideološke teme. Izpostavila je, da so predlagatelji pri pripravi novele "ignorirali" verske skupnosti, saj so te nedavno poudarile, da je obstoječi zakon primeren in da bi se s spremembami standardi varovanja človekovih pravic občutno znižali.

V SD pa zakon podpirajo. Kot je poudaril poslanec SD Mirko Brulc, je v njej ustrezno upoštevano ustavno načelo ločitve cerkve od države. Izpostavil je, da je "nov način financiranja nujno potreben, saj se je izkazalo, da trenutno ni na voljo verodostojnih podatkov v zvezi z veroizpovedjo, saj zadnji popis tega podatka ne vsebuje več".

Polonca Komar iz DL pa je med drugim opozorila, da veljavna zakonodaja ob neposrednem in posrednem financiranju verskih skupnosti v praksi dopušča tudi možnosti sive ekonomije. Obenem pa meni, da bi predlagatelji novelo morali uskladiti z verskimi skupnostmi. Odločitev poslancev DL o podpori noveli bo po njeni napovedi odvisna od presoje slišanih argumentov.

V DeSUS pa se bo besedah poslanke Marjane Kotnik Poropat nagibajo v smeri podpore novele zakona, saj je ustrezna "podlaga za uzakonitev stališč, ki jih je zavzelo ustavno sodišče". V DeSUS zagovarjajo načelo laičnosti in načelo enakopravnosti vseh cerkva in verskih skupnosti, je dejala.

Po prepričanju Mihaela Prevca (SLS) se s stalnimi poskusi spreminjanja tega zakona "izkorišča vprašanja vere za politiziranje in odpiranje ideoloških razprav za dnevne potrebe politike". Novele, ki po njegovem mnenju znižuje standarde človekovih pravic, poslanci SLS ne bodo podprli.

Tudi po mnenju NSi želi opozicija s predlogom novele v zapletenih razmerah preusmerjati pozornost na ideološke teme. Poslanka Iva Dimic je poudarila, da je predlagan zakon "izrazito nedemokratičen, zastarel in v nasprotju z modernimi rešitvami urejanja odnosov države z verskimi skupnostmi".