Če Pahor pade, ga kot pomembnega politika ni več, je lahko le še drugorazredni državni uslužbenec, meni Danilo Slivnik, nekdanji odgovorni urednik Maga in predsednik uprave Dela. Ker je leva koalicija zamudila in še pravi čas našla novega mandatarja, so verjetno edina prava rešitev predčasne volitve, je prepričan Slivnik. Predvolilni čas je pravi trenutek, da se razčistijo dosedanje razvojne zablode in da lahko nova vlada potem takoj začne opravljati delo. »Če nekdo trdi, da ni alternative, ker moramo ne glede na vse mi vladati, je to grozljivo,« protestira proti izključevanju Janeza Janše Slivnik. Ostaja optimist: ljudje se prebijajo, delajo, a veliko laže bi jim bilo, če bi jim šla država nasproti s pravimi sistemskimi ukrepi.
Ko je že kazalo, da se po superreferendumu ne bo zgodilo nič pretresljivega, sta Boruta Pahorja zapustili stranki Zares in LDS. Ima še kakšen izhod za politično preživetje?To je gotovo največja kriza levice in levega političnega bloka v tranzicijskem in potranzicijskem obdobju. Ko smo že mislili, da smo v slovenski politiki vse videli, se je pred televizijskimi kamerami odvil spopad med glavnimi akterji leve politike. In udarili so se zares, tako rekoč na življenje in smrt. Če namreč Borut Pahor pade, in to se mu prav lahko zgodi, ga kot pomembnega politika ni več, je lahko le še drugorazredni državni uslužbenec, nekaj takega, kot je bil dolgo Tone Rop, dokler ni dobil službe v evropski investicijski banki.
Končni izhod spopada pa je še negotov?
Ker ne vemo, ali bo Pahor vztrajal pri aktivnem upiranju Golobiču in Kresalovi, bo zdržal njun pritisk in ali ga bodo v njegovi stranki resnično podprli ter s tem tvegali razpad koalicije. Po razpadu namreč tako ali drugače sledijo predčasne volitve in na teh se levemu bloku po sedanjih javnomnenjskih raziskavah ne piše najbolje, in to je tisto, kar vse skrbi in kar bi lahko odločujoče vplivalo na razplet dogodkov. Prepričan sem, da je v koaliciji več kot pol takšnih, ki mislijo, da je bolje, da pade Pahor in se izbere nov mandatar, kakor da zgodijo predčasne volitve in na njih zmaga Janez Janša.
Bodo v SD odločno stopili na Pahorjevo stran, prve izjave kažejo, da bi ga utegnili podpreti?
S prvo ostrino, s katero se je Pahor menda odzval na dokaj jasni Golobičev ultimat in prav nič sprenevedavo zahtevo Kresalove, je pravzaprav presenetil. Doslej je v konfliktih in nesporazumih zmeraj bolj taktiziral. Drži, da so mu skoraj prislonili pištolo ob glavo in ga spravili v položaj, ko naj bi jo sam le še sprožil, kot v tistih najboljših boljševističnih časih, ko so si morale žrtve soditi same. Vendar je njegov odziv nekaj povsem novega, čeprav vseeno nisem prepričan, da ga bo stranka, če se bodo stvari še naprej zaostrovale, podpirala do konca.
Levica ima vgrajen sistem nadvlade kolektivnih interesov in posamezniki se morajo zmeraj podrediti celoti. To je bila formula, s katero je premagala večino ovir na tranzicijski poti in ves čas prevladovala nad pomladnimi strankami. In tudi nekatere izjave funkcionarjev SD kažejo, da bi se utegnila na koncu odreči svojemu šefu. Dušan Kumar je rekel, da bo Pahor »še zmeraj njihov predsednik stranke«, nič pa ni omenjal, ali bo tudi premier. Mislim, da v zakulisju levih strank potekajo živčna usklajevanja, kdo bo koga podprl, in da Golobič najbrž ni povsem na pamet potegnil svojih potez. Gotovo tudi on računa na določeno podporo. In levičarji so tudi veliki oportunisti, na koncu bodo hitro prestopili na stran zmagovalca.
Menite, da je Pahor, kakršen je, sploh sposoben v tem spopadu zmagati?
Mislim, da nas bo zelo presenetil, če bo zmagal. Res je, da se je že drugi dan po svojem ultimatu tudi Golobič začel nekoliko umikati, kar je storil tudi že nekajkrat prej, ko je postalo vroče. Očitno je tudi njega presenetil Pahorjev prvi odpor. Hočem reči, da lahko ves spopad še zmeraj zvodeni, ker bodo morda vsi skupaj ugotovili, da so stopili na skrajno spolzka tla. Toda Golobič se zdaj res težko umakne, ker je ves napad odigral na odprtem odru, in precej bolj verjetno je, da bo eden izmed njiju odletel.
Zdaj bomo res videli, iz kakšnega testa je Borut Pahor, ki je v zadnjih dveh letih tako rad govoril, da v resnici ni »barbika«, ampak »velik pogumnež«. Pred vso Slovenijo bo moral narediti življenjski izpit ali pa priznati, da je le politična lutka. Če vprašate mene, bo zelo težko: na oblast je prišel v mnogočem po volji drugih, dolgo je izpolnjeval želje skritih eminenc in nenadoma naj bi se uprl tistemu (in tistim), ki so vodili posle levice vse tranzicijsko obdobje. Čeprav je bilo seveda pričakovati, da bo homogenost levega bloka enkrat razpadla, saj je ideološko vezivo premalo za heterogenost interesov, s katerimi so prežete njegove stranke in njihova omrežja.
VEČ V TISKANI IZDAJI