To poletje je vroče, na političnem prizorišču postaja temperatura vse bolj peklenska. Predčasne volitve v državni zbor se hitro približujejo, vse bolj blizu je tisti dan, ko bo prišlo do spremembe oblasti. Slovenija nekako vendarle postaja bolj normalna demokratična država. Taka, kjer vsaka štiri leta obstaja realna možnost zamenjave oblasti. Da politične elite rotirajo na oblasti in v opoziciji in se tako medsebojno omejujejo in nadzorujejo, je dobro predvsem za državljane, ki imajo na vsakokratnih volitvah odločilni glas.
To poletje je najbolj zavrelo v glavah najpomembnejših akterjev na samozvani slovenski levici. Tako na dnu (in na psu) kot so danes, pa še niso bili. Priča smo popolnemu kaosu, saj so se protagonisti koalicije KGB in njihovi zakulisni botri razgradili kar sami. Da bi iz teh razvalin lahko nastala kaka nova politična tvorba, kaj šele zmagovita stranka, ki bi lahko ogrozila ponovni prihod Janeza Janše na oblast, skoraj ne more biti verjetno in se najbrž tudi ne bo zgodilo. Dlje, ko je manjšinska vlada Pahorja in Kresalove na oblasti, slabše je za levo opcijo. In dlje, ko je Gregor Golobič v opoziciji, večje so možnosti, da njegova »oranžna druščina« (zdaj že skoraj vsak dan en poslanec pobegne iz Zares) za vse večne čase odide na smetišče zgodovine.Tudi iskanje novih obrazov, spet nekakšne nove politike, vse bolj spominja na misijo nemogoče. Naj Marta Kos še tako zavzeto novači župane in gospodarstvenike za nov politični projekt, ji veliki met nikakor ne more uspeti. Drugi akter, ki naj bi prav tako pomagal splaviti novo stranko, Sebastjan Jeretič, v tokratnem intervjuju za Reporter prizna, da se vsi najpomembnejši pri projektu nove stranke še vedno niso poenotili. Še vedno je več pobud in scenarijev, nimajo niti liderja, kaj šele potrebnih finančnih sredstev. Nova stranka ne diši, vsaj po njihovih javnih nastopih sodeč, tudi nobenemu od liderjev propadlega KGB-trojčka. Pahorju in SD sploh ne, prav tako tudi ne Katarini Kresal in Miru Senici, pa tudi Gregor Golobič zadnje dni, najbrž zaradi visokih poletnih temperatur, sanja, da bo njegova Zares na volitvah spet prišla v parlament in si naslednji mandat lizala rane v opoziciji.
Ljudje, ki dajo kaj nase, se teh politikantskih igric Marte Kos in Milana Kučana gotovo ne bodo šli. Direktorja Krke in Mercatorja Jože Colarič in Žiga Debeljak si ne mislita mazati dobrega imena v politiki, zadnji zajec iz klobuka ostaja tako samo še ljubljanski župan Zoran Janković, za rezervo v sili pa še kaka »odcvetela« Cvetka Selšek. A tudi Jankovićev politični potencial, to prizna tudi Jeretič, je bil v zadnjem letu zaradi afer močno načet. Kučanov »varnostnik« Peter Šefman tako danes po Ljubljani že prostodušno razlaga, da Jankovića ni več v igri zaradi peripetij s spremembami namembnosti zemljišč in zaradi »poslovnih podvigov« njegovih dveh nadobudnih sinov.
Borut Pahor, ki se zadnje tedne na vse pretege oklepa oblasti, je gotovo zelo presenetil svoje politične botre. Čeprav so ga ti že pred meseci dokončno odpisali, je možakar z Gregorčičeve vendarle zbral pogum in se jim postavil po robu. Da ni hotel in še vedno noče oditi iz oblasti. Pahor je s tem Kučanovi tovarišiji, ki že kako leto neuspešno išče njegovo zamenjavo, povzročil kar precej sivih las. Bržkone se tega zaveda tudi on, saj ga je, kot je slišati od bolje obveščenih, zadnje dni v vse bolj praznem vladnem kabinetu čedalje bolj strah, kaj vse mu lahko naredijo njegovi.
Ob vsem tem razsulu na samooklicani levici se vodji opozicije Janezu Janši lahko samo še smeji. Tudi morebitni novi medijski napadi nanj bi v sedanjih razmerah delovali povsem protiproduktivno. Volilno zmago ima lider opozicije skoraj že v žepu, vprašanje je samo, s kako veliko razliko lahko SDS dobi volitve.
A zmaga bo Janši prej kot veselje prinesla velik glavobol. Koalicija KGB je državo pustila v takem razsulu, da bodo tudi naslednja štiri leta zelo težka. Državljani namesto medu in mleka lahko tako prej pričakujemo predvsem znoj, kri in solze.