Čeprav je imela konkurenco v dveh še bolj desnih strankah, je na volitvah zbrala več kot 37 odstotkov glasov, Plenković pa si je zagotovil dovolj poslanske podpore, da bo lahko sam sestavil vlado.
Po drugi strani v Sloveniji SDS seže do 25 odstotkov, skupaj z NSI komaj do tretjine volivcev, Janez Janša pa je vlado sestavil šele leto in pol pozneje, ko se je po odstopu Marjana Šarca sesula »antijanševska« koalicija.
Medtem ko HDZ posega po sredinskih volivcih in se zgleduje po nemški kanclerki Angeli Merkel, se SDS pomika v desno v smeri madžarskega premierja Viktorja Orbana.
Pišemo o razlikah med političnim prostorom v Sloveniji in na Hrvaškem, zgodovinskih okoliščinah ter o osebnostnih razlikah med voditeljema obeh največjih strank v državah: kako je Plenković mirno odgovarjal, medtem ko ga je v oddaji Nedeljom u 2 seciral voditelj Aleksander Stanković.
Zakaj je hrvaška desnica bolj uspešna od slovenske, pa sta komentirala dr. Igor Lukšič in dr. Matevž Tomšič, objavljamo pa tudi, kako bi se v Sloveniji delili mandati, če bi imeli hrvaški volilni sistem, ki pa pravzaprav takšen kot na volitvah v evropski parlament.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
Reporter št. 28, 2020
