Na evropskih volitvah v Sloveniji je imela največji uspeh SDS Janeza Janše, ki je zmagala z razliko 8, 5 odstotka pred vladajočo SD Boruta Pahorja. Na tretje mesto je prišla NSI, evropski prag pa sta prestopili še LDS in najverjetneje tudi Zares. O usodi slednje bodo odločili glasovi slovenskih volivcev, ki ne živijo v EU, in če bo SDS uspelo zbrati najmanj 27 odstotkov, bo dobila mandat več, Zares pa se bo poslovila. V evropskem smislu je tudi v Sloveniji zmagovalka Evropska ljudska stranka, ki je dobila tri mandate (dva SDS in enega NSI), po dva pa Stranka evropskih socialistov (oba iz SD) in Zveza liberalcev in demokratov Evrope (LDS in Zares vsaka po enega).
Volilna udeležba je bila podobno kot pred petimi leti 28-odstotna, kar je pod evropskim povprečjem. Evropski parlament za slovenske volivce še vedno ni toliko zanimiv kot državni zbor, v katerem se odloča o slovenskem mandatarju. Rezultati evropskih volitev predvidoma tudi ne bodo vplivali na dogajanje v slovenski vladi, čeprav so ji volivci dali jasno zaušnico: tako tisti, ki so prišli na volitve in oddali svoj glas za opozicijo, kot tudi tisti, ki se volitev niso udeležili in so tako podprli vladne stranke.Nova razmerja sil
Razprave o tem, kdo je zmagal in kdo ne, pa so še kljub temu različne. Provladni komentatorji menijo, da je zmagala levica oziroma vladna koalicija, ker je dobila štiri sedeže v Evropskem parlamentu, opozicija pa samo tri (prej jih je imela štiri). Seveda se lahko razmerje med našo »levico« in »desnico« hitro spremeni, če bi volivci iz tujine SDS podprli z 0,08 odstotki več kot doma. Po oceni poznavalcev gre za manj kot petsto glasov, zato so mogoče vse opcije.
A ne gre le za razporeditev mandatov. Če primerjamo odstotke glasov volivcev, potem lahko nesporno ugotovimo, da sta SDS in NSI skupaj prejeli 43,25 odstotka glasov, stranke levega trojčka 39,79 odstotka. Če k »desnici« prištejemo še SLS, k »levici« pa Desus, sta oba »bloka« izenačena z okoli 47 odstotki. Preračunavanj je lahko še več, dejstvo pa je, da so stranke vladajoče koalicije poslabšale rezultat z lanskih državnih volitev, medtem ko so pomladne stranke v seštevku svoj rezultat izboljšale. Ker na evropskih volitvah ni prišlo do podobne polarizacije kot na državnozborskih, sta obe najmočnejši stranki izgubili na račun manjših, toda SDS samo dva in pol odstotka, SD pa kar dvanajst odstotkov.
Pomladne stranke so v primerjavi z evropskimi volitvami pred petimi leti za dva odstotka poslabšale rezultat, »levica« ga je izboljšala za tri odstotke oziroma za enajst odstotkov, če prištejemo Desus. Najbolj se je okrepila SDS, ki je s 17,65 odstotka poskočila na 26,92 odstotka, SD pa se je okrepila za okrogle štiri odstotke, od 14,15 na 18,45 odstotka. NSI, ki je bila zmagovalka prejšnjih evropskih volitev, je s 23,57 odstotka padla na 16,33, vendar je to še vedno uspeh glede na to, da se ji na lanskih volitvah ni uspelo uvrstiti v državni zbor. Gre za fenomen »Mr. Europa«, kakor volivci dojemajo Lojzeta Peterleta in najbrž tudi Jelka Kacina iz LDS. Tudi ta je dosegel precej boljši rezultat kot njegova stranka na lanskih volitvah, na katerih je z dobrimi petimi odstotki komajda prilezla v državni zbor. A vendarle je tudi LDS precej izgubila, saj je pred petimi leti prejela 21,91 odstotka, zdaj pa 11,52 odstotka.
Toda če k njenemu deležu prištejemo tudi delež stranke Zares, ki je nastala iz odpadnikov iz njenih vrst, se rezultatu s prejšnjih evropskih volitev zelo približamo. Zares je prejela po zadnjih podatkih 9,82 odstotka glasov, kar naj bi še zadoščalo za izvolitev enega poslanca v Evropski parlament. Približno tak uspeh je dosegla tudi na lanskih državnozborskih volitvah, pri čemer je pomembno povedati, da gre pri konkretnih številkah volivcev za več kot polovico manj volivcev, ker je bila volilna udeležba toliko manjša.
To velja skoraj za vse stranke, razen za LDS, ki jo je letos podprlo približno enako število volivcev kot lani, NSI pa je obkrožilo celo dvakrat več volivcev kot lani. Desus je ostal pri enakem rezultatu kot na lanskih državnozborskih volitvah; pred petimi leti na evropskih volitvah nastopal skupaj z LDS. SLS pa je z 8,41 odstotka glasov izpred petih let zdrsnila na 3,60, kar glede na to, da je lani dosegla nekaj več kot pet odstotkov, poleg tega pa je na letošnjih evropskih volitvah imela zelo slabo prepoznavnega nosilca liste Ivana Žagarja, niti ni tako zelo slabo. Za SNS se je že tako vedelo, da Sergej Čas ne more biti nadomestilo za Zmaga Jelinčiča, zato je tudi izkupiček polovičen.
VEČ V TISKANI IZDAJI