Kot je še dejal Peterle, smo priče potiskanju odgovornosti zunaj takratnega režima v Sloveniji, čeprav so pri nas vladali Slovenci.
"Ta jama je eden od izrazov nečloveškega ravnanja z ljudmi po 2. svetovni vojni, ki so bili mučeni in umirali v velikem trpljenju," je poudaril evropski poslanec. Po njegovem je zastrašujoče, da smo zadnja evropska država, ki teh zločinov do danes ni razkrila.
"Nismo rekli zločinu zločin, ampak le, da gre za napako, dolgo časa pa se o tem sploh ni govorilo in ni bilo priznano kot dejstvo," je poudaril Peterle in opozoril, da se govori le o tem, kar se je dogajalo po vojni, "vendar se je podobno dogajalo tudi med vojno".
Prav zato je NSi danes opozorila na resolucijo Parlamentarne skupščine Sveta Evrope 1481, ki je leta 2006 priporočila jasen odnos do preteklosti in obsodbo takšnih dejanj, je pojasnil.
Po besedah Peterleta bi bilo prav, da bi prišli do konca teh stvar in "bi pietetno naredili tisto, kar je potrebno, da nas ta zgodba ne bi delila in vedno znova odpirala istih vprašanj".
"Nenavadno bo, če se bo žrtvam prej poklonila delegacija hrvaške vlade kot slovenski predsednik," pa je dejal Peterle v zvezi s ponedeljkovim obiskom Barbare rova v Hudi jami predstavnikov hrvaške vlade.
Evropski poslanec pričakuje, da bo predsednik republike Danilo Türk na strani pietete, resnice in pravne države, "ne pa na strani politične opcije, ki je kriva za to, da do teh zločinov nismo razvili pravega odnosa".
"Mi ne moremo v Srebrenici obžalovati zločinov, tukaj pa se delati, kot da tega ni bilo. Zločin je zločin in ne moremo se različno obnašati na isto temo," še meni Peterle.
Evropski poslanec tudi opozarja, da ne smemo imeti dvojnih meril. Če se danes govori o t.i. izbrisanih z veliko občutljivostjo in se želi stvari čim prej urediti, potem bi po njegovem morali podobno ravnati tudi v tem primeru. "Tukaj pa gre za odnos, ki bi to lahko ponovno marginaliziral," je še dejal Peterle.