Predsednik republike Danilo Türk je včeraj podelil zlati red za zasluge akademiku Jožetu Trontlju in misijonarju Pedru Opeki. Trontelj je odlikovan za življenjsko delo na področju etike in za uveljavljanje mednarodnega strokovnega ugleda slovenskega zdravstva, Opeka pa za izjemen prispevek na področju humanitarnega dela, socialne in teološke misli.
Predsednik Türk je dejal, da sta današnja odlikovanca vsak na svojem področju veliko naredila za to, da bi bila naša družba boljša. "Za to jima je Slovenija hvaležna," je dejal.
Akademik Trontelj je menil, da bi bilo večkrat bolj prav dati priznanje dosežku, ne osebi. "To je tisto, kar šteje. Oseba za dosežkom je manj pomembna, mogoče celo nepomembna," je poudaril.
Dotaknil se je tudi primera Nekrep. "Kot je znano, je šlo za primer tragične napake pri zdravljenju, katere obravnava je sprožila veliko medijsko zgražanje. Del nedobrohotne toče je zadel tudi ničesar krivo komisijo za medicinsko etiko," je dejal.
"Z družino, ki je doživela tragedijo, smo iskreno sočustvovali in se zavzeli za pravično in korektno ugotovitev odgovornosti in ustrezno zadoščenje. A kot je pokazalo dogajanje, tega v Sloveniji žal še ne znamo storiti," je opozoril.
"Dolgo smo preveč molčali o napakah, ki se pojavljajo ob zdravljenju," je dejal. Po njegovih besedah sta pošteno odkrivanje in raziskava vzrokov edina načina, da se prepreči ponavljanje istih napak.
Misijonar Opeka pa je dejal, da se je proti revščini možno boriti le, "če si sredi revežev, ne pa daleč od njih", "da se jim ne daje nasvetov, ampak je treba z njimi živeti, čutiti, delati in se z njimi dvigati".
"Če ni pravičnosti, če se ne spoštuje človeka, če se ga ne posluša, ne bo miru," je opozoril. Več kot ena milijarda ljudi na svetu po njegovo živi pod pragom revščine. To je sramota za ves svet, za vse človeštvo, je dejal Opeka.
Predsednik Slovenske škofovske konference Alojz Uran je v imenu slovenskih škofov izrazil veselje, da tudi država ceni misijonarsko poslanstvo, ki ga Opeka s sodelavci opravlja na Madagaskarju, in priznava izjemen prispevek katoliške Cerkve na področju skrbi za najbolj uboge, pri osveščanju sveta o revščini tretjega sveta in skrbi za spoštovanje dostojanstva sleherne človeške osebe. Škofje Pedru Opeki ob tej priložnosti iskreno čestitajo, so sporočili iz tiskovnega urada SŠK.
Akademik Jože Trontelj se je rodil leta 1939. Po diplomi na Medicinski fakulteti v Ljubljani je specializiral nevropsihiatrijo. Doktoriral je iz fiziologije refleksne aktivnosti posamičnih motoričnih nevronov pri človeku. Izpopolnjeval se je v ZDA in na Švedskem.
Na ljubljanski medicinski fakulteti, kjer je bil leta 1986 imenovan za rednega profesorja, je sodeloval pri dodiplomskem in podiplomskem pouku fiziologije in nevrologije ter pri urejanju katalogov znanja. Napisal je številne članke za študente in zdravnike. Že več kakor 30 let vodi tudi pouk iz nevrofiziologije in nevrologije na Visoki šoli za zdravstvo.
Klinična nevrofiziologija je v preteklih 40 letih doživljala buren razvoj, med katerim je Trontelj na podlagi lastnega raziskovalnega in razvojnega dela na področju klinične elektromiografije uvedel več novosti in izboljšav, je zapisano v obrazložitvi. Kot mednarodno uveljavljeni strokovnjak je na povabilo kuvajtskega ministrstva za zdravstvo tam po zahodnih standardih organiziral nevrofiziološki oddelek, ki že desetletja uspešno povezuje slovensko in kuvajtsko zdravstvo.
Trontelj je bil predsednik in podpredsednik znanstvenoraziskovalnega sveta za medicino. Dva mandata je predsedoval komisiji RS za Zoisove nagrade v znanosti. Od leta 2003 je ambasador RS v znanosti, od leta 2008 pa predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Že tretji štiriletni mandat vodi Komisijo Republike Slovenije za medicinsko etiko.
Pedro Opeka pa se je rodil leta 1948 v Buenos Airesu. Leta 1966 je vstopil v misijonsko družbo lazaristov. V letih od 1968 do 1970 je študiral teologijo na Teološki fakulteti v Ljubljani, študij pa je dokončal na Katoliškem inštitutu v Parizu. Leta 1976 je odšel na Madagaskar, kjer živi in deluje kot misijonar in humanitarni delavec.
Sodi v krog najbolj vidnih in karizmatičnih humanitarnih delavcev, ki razumejo in si prizadevajo za uveljavljanje človekovih pravic in dostojno preživetje tudi med najrevnejšimi prebivalci. Svetovno poznan je postal s svojim humanitarnim projektom v prid najbolj obrobnim prebivalcem glavnega malgaškega mesta Antananarivo, so v obrazložitvi zapisali v uradu predsednika republike.
Opeka je ustanovitelj več humanitarnih združenj. Leta 1990 je ustanovil združenje Akamasoa - Dobri prijatelji. Združenje si prizadeva za materialno in moralno pomoč najbolj ubogim in pospešuje humanitarni in gmotni napredek. K uspehu projekta je prispevala njegova kulturna vključitev v malgaško čutenje, njegov izostren čut za pravičnost ter njegov neposredni, spoštljivi, globoko etični in religiozni odnos.
Prejel je številna priznanja in nagrade. Opeka je eden najbolj prepoznavnih Slovencev v tujini. Kot nekdanji študent Teološke fakultete v Ljubljani s svojim delom v svetu vrhunsko predstavlja to ustanovo, Slovenijo in njeno kulturo, je še zapisano v obrazložitvi.