V prejšnji številki revije Reporter se je prvi človek Radia Slovenije Vinko Vasle spraševal, kam je izginilo 571 podpisnikov peticije proti cenzuri in političnim pritiskom, s katero so obtožili prejšnjega predsednika vlade Janeza Janšo.
Pod Pahorjevo vlado razmere v medijih niso bistveno boljše, pravzaprav so še slabše – glede na to, da vladajoča koalicija lastniško in uredniško obvladuje vodilne medije in da so posledice obračunov z drugače mislečimi novinarji hujše, ker nimajo alternativnega dnevnika, kamor bi se lahko umaknili. V času prejšnje vlade se je veliko govorilo o šikaniranju novinarjev, a vendar se ni zgodilo, da bi nekoga iz izmišljenih krivdnih razlogov vrgli na cesto. Pod Pahorjevo vlad pa se je to zgodilo: razrešenega odgovornega urednika STA Boruta Meška je direktor Bojan Veselinovič vrgel na cesto, ostal je brez socialne podpore in zdravstvenega zavarovanja, medtem ko je bil na preiskavah na Onkološkem inštitutu zaradi raka. Veselinoviča je za direktorja STA imenovala Pahorjeva vlada, saj je agencija v stoodstotni lasti države, zato je Združenje novinarjev in publicistov pozvalo premierja, naj ukrepa. A je odvrnil, da se ne bo vmešaval in da naj odpuščeni novinar toži agencijo, če meni, da mu je bila storjena krivica. To je Meško tudi storil, čeprav je bil hudo bolan. Žal je umrl, preden je dosegel pravico na delovnem sodišču.Nihče med novinarji, ki so te dni podpisali protest za ureditev razmer v medijih, ni takrat protestiral. Predsednik Društva novinarjev Slovenije Grega Repovž je Meška celo dva tedna pred smrtjo blatil na nacionalni televiziji. Po drugi strani je Združenje novinarjev in publicistov načelno podprlo izjavo novinarskih aktivov, v kateri so obsodili prodajo časopisov slamnatim podjetjem in nevzdržne razmere za delo v medijih, žal pa ne tudi premierja Boruta Pahorja, ki je kot predsednik vlade najbolj odgovoren za tako stanje v državi. Pahor tudi ni ukrepal, ko ga je Združenje novinarjev in publicistov opozorilo, da ministrica za kulturo Majda Širca pripravlja novo medijsko zakonodajo brez ene od novinarskih organizacij, zdaj pa je očitno, da tudi brez novinarskih aktivov. Zato se mi zdi povsem neokusno in zlagano, ko ministrica Širca in premier Pahor govorita, kako zelo ju skrbi za novinarje in da sta nas pripravljena v soju žarometov takoj sprejeti, pred tem pa sta nas ignorirala. Seveda sta se pripravljena pogovarjati kvečjemu o slamnatih podjetjih, ne pa tudi o usodah novinarjev.