Reporterjev kulinarični strokovnjak Saša Veronik je objavil kratek kviz o pravilnem prehranjevanju. "Ljudem, ki jih bolijo že vse kosti od poležavanja na skalah, potem ko so prebrali vse knjige in prelistali ne vem koliko krat stare trač revije, ljudem, ki radi rešujejo križanke in se merijo v kvizih, je namenjen še ta dodatek. To ni spraševanje za javno oceno, gre bolj za merjenje s samim seboj. Naj jim malo popestrim čas s kulinaričnega vidika," pravi Veronik. Tu objavljamo odgovore na vrašanja iz tiskane izdaje.
Začnimo z obveznim aperitivom. Ali šilce žganja kot aperitiv, najpogosteje pa kot kozarček »za dobro prebavo« po jedi, pospeši, uravna prebavo, ker smo pač jedli preveč in premastno?To je neumnost. Uboga jetra se morajo najprej spoprijeti z alkoholom, nato pa še z maščobo. Torej dvojna obremenitev.
Je rjavi sladkor bolj zdrav kot beli; kajti povsod zadnje čase dajo k skodelici samo rjavega?
Kemično ni nobene razlike. Tudi energijska vrednost je enaka. Torej ne drži.
Ali sladkor uničuje vitamine?
Ne, je preprost odgovor. Zato si sadni jogurt s svežim, doma narezanim sadjem, kar sladkajmo, če komu prija. Vitaminov ne bo manj, bo pa več kalorij...
Ali kava odteguje tekočino in zato dobimo zraven še kozarec vode?
Nikakor! Malo res sili na vodo, kot pravimo, a zato človek ne izloča več, kot je sicer popil. To je tako zakoreninjena vraža kot 1.vprašanje.
Sol, preslane jedi zvišujejo krvni tlak, ki je, če je previsok, dokazano zelo nevaren. Je res kriva sol, trditev točna?
Sol, ki je zelo koristna, ni prav nič kriva. A obstaja približno 40% ljudi, ki se na prevelike odmerke soli odziva s povišanim krvnim tlakom; če jim je manjka, jim tlak lahko tudi pade. Na večino ljudi nima vpliva. Stroka meni, da so odločilne dedne zasnove.
Je res, da sladke jedi, sladkor povzroči sladkorno bolezen tipa 2?
Neposredne povezave ni. Zato so t.i. dietični proizvodi neumnost, Evropska uniaja jih namerava kar prepovedati. Pač pa prekomerno uživanje sladkorja, sladkih jedi pomeni zvišanje telesne teže, debelost, ki pa zelo poviša tveganje za nastanek diabetesa 2.
Zjutraj jej kot kralj, zvečer kot berač in ne jej po 17., 18.uri. Ali to drži, je dobro za zdravje?
Nima prav nobene povezave ali koristi. Edino pomembna je količina zaužitih kalorij. Tudi s preobilnim zajtrkom se lahko zrediš (»ob beraški večerji«). In le prekomerna teža pomeni tveganje, ne pa, kdaj ješ.
Drži trditev: za zdravje je potrebno vsaj enkrat na dan jesti toplo?
Seveda ne!- V ustih se hrana vedno ohladi na sprejemljivih 36 – 37 stopinj Celzija ali pa, če je mrzla, segreje. Seveda, če ješ umirjeno, olikano in pravilno; če pa vliješ vase krop ali ledeno vodo, je pesem druga. Slabo za zdravje.
Margarina naj bi bila bolj zdrava kot maslo. Pa je res?
Sploh ne. Margarina ima enako kilokalorij, razen tega pa lahko nemarni industrijski proizvodi (in to cenena margarina je) pri predelavi rastlinskih maščob zapustijo za seboj celo zdravju zelo nevarne trans maščobne kisline, bolj kot kak odvečen holesterol v maslu.
So vegetarijanci bolj vitki kot »vsejedi«?
Zakaj pa naj bi bili? Maščobe, rastlinske ali maslo, mleko, oreščki, testenine, torej tudi taki ogljikovi hidrati redijo vsi po vrsti. So pa vegetarijanci res bolj vitki kot »mesojedi in vsejedi«. Živijo namreč praviloma bolj zdravo in osveščeno po vseh drugih načelih.
Ali ima sveže sadje več vitaminov kot globoko zamrznjeno?
Ne nujno. Samo pri daljšem skladiščenju.
Je preveč vitaminov lahko škodljivo?
Seveda je škodljivo. Celo zelo. Posebno vitamini beta-karoten, B6, A,D in K. Z naravno hrano, torej tako, ki ni »obogatena« z vitamini, ne more priti do predoziranja, to se dogaja samo s pilulami in dodatki, ki so jih polne reklame od jutra do večera.
Ali smeš pogreti gobje in špinačne jedi?
Čeprav velja popolnoma nasprotno mnenje, smeš! Zapoved je še iz časov, ko ni bilo hladilnikov. Res se na neprimerni (pretopli) temperaturi kmalu razvijejo dokaj strupene snovi, toda jed, shranjeno kak dan ali nekaj ur v hladilniku, lahko mirne duše pogrejemo.