Zgodovinar Ferenc: V Hudi jami so žrtve slovenske Ozne

Zgodovinar Mitja Ferenc v intervjuju za Demokracijo v zvezi s poboji v Hudi jami pravi, da sedaj vedo, da je vsaj del pobojev v Hudi jami izvajala med drugim tudi slovenska OZNA. O komisiji za reševanje prikritih grobišč meni, da se je sedanja vlada odločila, da jo pusti umirati na obroke.

Po besedah zgodovinarja in predstojnika oddelka za zgodovino ljubljanske filozofske fakultete Mitje Ferenca je v Hudi jami kostnica, v kateri so sedaj posmrtni ostanki 773 trupel. Drugi so ostali v jašku. Po oceni Ferenca je v jašku še vedno 2500 trupel, ki bi jih bilo treba iznesti, sodnomedicinsko pregledati in opraviti analizo tako kot za 427 trupel, ki so jih našli v rovu, ter 346 trupel iz prvih petih metrov v jašku.

Na vprašanje, ali obstaja upanje, da bodo storilci kdaj odkriti, Ferenc odgovarja, da ga kot zgodovinarja zanima, koliko so bili ti poboji vpeti v sistem. "In nisem izgubil upanja, da ne bi kdaj pridobil dokumentacije o tem. Pred leti smo za območje Ilirske Bistrice pridobili seznam grobišč, ki ga je po vojni naredila Služba državne varnosti. Opis krajev in lastnikov zemljišč je bil tako natančen, da smo po šestdesetih letih našli lastnike in kraje morišč," pravi Ferenc.

Ob tem dodaja, da so januarja letos v Vojnem arhivu Srbije Ivanu Žaberlu, okrožnemu državnemu tožilcu, vodji kriminalistične akcije Sprava Pavlu Jamniku in njemu omogočili ponoven vpogled v nekaj zahtevanega arhivskega gradiva. Dobili so sicer le nekaj dokumentov, vendar Ferenc navaja, da je že poročilo OZNE (varnostno-obveščevalna služba SFRJ) 1. jugoslovanske armade "jasno pokazalo sliko teh dogodkov".

Sistem likvidacije nasprotnikov je bil strukturiran, ni šlo le za individualno maščevanje. Bilo je vse jasno določeno, koga odstraniti na kraju samem, koga poslati v ujetništvo, je dejal. Dodal je, da je bil del ukaza zadosti poveden: "oficirje čistite vse po vrsti, razen če za koga od OZNE ali partije dobite navodilo, da ga ne likvidirate".

Po mnenju Ferenca bi bilo zelo napačno vso krivdo naprtiti vsem enotam jugoslovanske armade, ki so se ob koncu vojne znašle na slovenskem ozemlju. "Toda sedaj vemo, da so vsaj del pobojev v Hudi jami izvajali slovenska OZNA in slovenske enote: tretja brigada Vojske državne varnosti, vključena v divizijo Knoja," je poudaril.

Pravi, da so mu očitali, da je preiskovanje grobišč v času gospodarske krize metanje denarja skozi okno. In to ne samo v času gospodarske krize. A če nas ne smejo zanimati dogodki iz povojne zgodovine in veliko število žrtev - od maja 1945 do januarja 1946 je bilo pobitih 14 tisoč Slovencev -, zakaj bi nas potem morale zanimati denimo arheološke raziskave iz starejših obdobij, se sprašuje.