Po predvajanju polurne oddaje Resnica o Patrii na nacionalni finski televiziji YLE prejšnji teden, je afera Patria prešla iz območja dejstev v polje verovanja. Ko je finski novinar Magnus Berglund svoj prispevek dramatično sklenil s trditvijo, da je podjetje v državni lasti Patria podkupilo slovenskega premierja, ne da bi v podkrepitev tako hude obtožbe v oddaji predstavil vsaj en dokument, listino, dokaz, izpoved, je vse medijsko prizorišče (vsaj v Sloveniji) onemelo in čakalo, da bo morda vsaj kasneje predložil kar koli oprijemljivega. Zaman. Novinar ima verodostojne dokumente, a jih, ker ščiti svoje vire, ne bo pokazal, pravi. Za slovensko novinarstvo je prav to kot nalašč možnost za spopad, tri tedne pred volitvami pa idealen čas. Dejstva so potisnjena v ozadje, v ospredje pa interpretacije, domneve, logična razmišljanja, prepričanja … Kot da smo pred ustanovijo verske skupnosti, v kateri bo vero v boga zamenjala vera v finskega novinarja. Ko gre za verovanje, pa se o dokazih le malo razpravlja.
Finsko sprenevedanje
Novinarsko obtoževanje nekega premierja za korupcijo brez predstavitve kakršnega koli dokumenta se dr. Marku Milosavljeviću s katedre za novinarstvo na FDV ne zdi prav nič sporno. Po njegovih besedah je finska nacionalna televizija ugledna ustanova, ki ni imela v preteklosti nobenih mednarodnih škandalov zaradi neetičnega ravnanja. Kot pravi Milosavljević, je finska oddaja verodostojna predvsem zaradi dveh stvari: ugleda finske televizije od prej in zavedanja, kaj bi pomenila objava tako hudih obtožb brez ustreznih dokazil v zvezi z možnostjo poznejših odškodninskih tožb. Te sta zoper novinarja in televizijo že napovedala Janša in drugi akter, omenjen v oddaji, ki naj bi prejel podkupnino za posel z oklepniki, brigadir Dragan Bavčar z obrambnega ministrstva. Ob tem strokovnjak meni, da bi moralo iti za veliko malomarnost, če prispevka pred objavo niso pregledali uredniki. Tudi nas je zanimalo to vprašanje, zato smo na odgovorno urednico finske televizije YLE Riitti Pihlajamäki naslovili naslednji vprašanji: »Ste si ogledali dokumente, ki potrjujejo obtožbe g. Magnusa Berglunda, da je Patria podkupila slovenskega predsednika vlade, preden je bila oddaja predvajana? Ali ti dokumenti res potrjujejo tako hude obtožbe?« Namesto odgovora na vprašanji nam je poslala daljše pojasnilo, ki ga začenja s stavkom, da je »na Finskem svoboda govora temelj demokratične ureditve.«
Tako je temelj dobre novinarske prakse, da ima javnost pravico dostopa do dejstev in mnenj. Urednica nadaljuje, da ima novinar Berglund pravico prikriti identiteto vseh oseb, ki so mu priskrbele zaupne podatke, uredništvo pa mora to njegovo pravico upoštevati. Pihlajamäkijeva pravi, da novinarju povsem zaupa, da so vse informacije, ki jih je navedel v prispevku točne, in da bodo v določenem obdobju vsi relevantni dokumenti razkriti od pristojnih ustanov. Pojasnili smo ji, da imamo tudi v Sloveniji v ustavi zapisano svobodo izražanja, vendar pri nas ni uveljavljena »dobra novinarska praksa« tako hudega obtoževanja brez predložitve kakršnega koli dokumenta, ki bi obtožbe podkrepil. Ker nam na naši vprašanji ni odgovorila, smo jih zastavili ponovno. Žal z enakim učinkom, gospa je odvrnila zgolj, da pozna svoje dolžnosti kot odgovorna urednica in ostaja pri svojem prejšnjem odgovoru. Dodaja, da odgovarja za programom. Pojasnila finske odgovorne urednice kažejo, da ni videla nobenega dokumenta, ki bi dokazoval obtožbe televizije na račun premierja.
VEČ V TISKANI IZDAJI
