Žerjav: Vlagati bi morali v industrijo, ne pa v Jankovićeve trgovske centre

V Sloveniji je veliko tujih investicij, je spomnil minister za gospodarstvo in tehnološki razvoj. Smo pa Slovenci takšni - in s tem si delamo medvedjo uslugo -, da tuje investicije presojamo skozi očala Mercatorja. Ker prodaja Mercatorja ni uspela, govorijo, da Slovenija ni prijazna do tujih investicij, je ugotovil Žerjav in zatrdil, da to ni res.

Sam meni, da Agrokor ne more biti ustrezen strateški partner Mercatorja. Se pa zaveda, da Mercator na dolgi rok ne more ostati v slovenskih rokah. Mercator se bo po njegovem mnenju v vsakem primeru prodal, zato trgovinske verige iz zahodne Evrope vabi, naj ga še enkrat preverijo. "Ocenjujem, da bi bil lahko zanimiva odskočna deska za pohod na zahodni Balkan, kjer je Mercator že navzoč, ker na tem območju že posluje," je dejal.

Glede lastništva finančnih družb se zdi Žerjavu pomembno, da država v njih ohrani 25 odstotkov in eno delnico. Tudi na področju državne infrastrukture moramo po njegovih besedah pustiti tako, kot je, in ne spreminjati lastništva. "Vse drugo pa je, ne bom rekel na trgu, ne bom rekel naprodaj, ampak se je mogoče pogovarjati z morebitnimi strateškimi partnerji," je dejal.

Konkretno glede Nove Ljubljanske banke je dejal, da zanjo sredstev v rebalansu ni. "Računamo na tujega strateškega partnerja. Osebno vidim, da druge rešitve za to banko preprosto ni," je poudaril in izrazil pričakovanje, da bo z dokapitalizacijo strateškega partnerja prišel svež denar v banko in s tem tudi v slovensko gospodarstvo.

Ko še nismo bili odvisni od EU, bi morali po Žerjavovem mnenju več pozornosti posvetiti industriji, srednjim in malim podjetjem. A zgradili smo marmorne trgovske centre in bencinske črpalke, v ozadju pa nam je praktično ugasnil del industrije. "Mislim, da bi bilo veliko bolje, če bi v preteklosti vlagali v industrijo, kot pa da se je podpiral Janković pri graditvi trgovskih centrov," je dejal.

"Moja namera je, da tega seveda ne bomo več počeli," je nadaljeval in zahteval, da se je treba posvetiti predvsem majhnim podjetjem, tudi obrtnikom. Omogočiti jim je treba tudi bolj spremenljivo poslovno okolje, spremeniti predpise, da jih ne bodo omejevali, da bodo lahko stopili tudi čez mejo. Zakaj naši obrtniki ne bi hodili v Avstrijo, je vprašal.

Žerjav ne razume, kako lahko podjetja, v katerih so izpeljali menedžerski prevzem, zahtevajo pomoč države, da bodo lahko ohranili delovna mesta. Če se je menedžment odločil za prevzem podjetja, potem je danes dolžan zaradi zaposlenih najti rešitev. A ne pri državi, naj najde strateškega partnerja, je predlagal. "Zdi se mi prav perverzno, da pridejo trkat na vrata in pravijo, naj jim država pomaga do konca izpeljati menedžerski prevzem, ki se je zataknil zaradi enih, drugih, tretjih zadev. Oprostite, tega pa jaz ne morem storiti," je poudaril.