Odbor državnega zbora za zunanjo politiko je danes podprl ratifikacijo protokolov za vstop Hrvaške in Albanije v zvezo Nato ter priporočil državnemu zboru, naj protokola tudi ratificira. Odločitev o vstopu Hrvaške je od 19 članov odbora podprlo 16 poslancev, o vstopu Albanije pa 18.
Seja je večinoma potekala za zaprtimi vrati, ker so člani odbora obravnavali vsebino tajnih pristopnih dokumentov, ki jih je Hrvaška predložila v procesu vključevanja v zavezništvo. Vpogled v te dokumente so poslanci zahtevali na prejšnji seji odbora v četrtek, dokumentacijo pa so si lahko ogledali danes do 10. ure, je pojasnil predsednik OZP Ivo Vajgl (Zares).
Poslanci strank vladajoče koalicije so predlog o ratifikaciji podprli, ker so ugotovili, da v dokumentaciji ni spornih zadev, ki bi na primer prejudicirale mejo s Hrvaško, kot je to v primeru hrvaškega vključevanja v Evropsko unijo. Temu stališču se je pridružila tudi poslanska skupina opozicijske SDS, proti pa so glasovali Franc Pukšič (nepovezani), Radovan Žerjav (SLS), ki je nadomeščal Jakoba Presečnika, in Srečko Prijatelj (SNS), ki je nadomeščal Zmaga Jelinčiča.
Slednji trije poslanci so opozorili, da v omenjeni dokumentaciji manjkajo zemljevidi, ki bi jih Hrvaška po njihovem mnenju morala predložiti zvezi Nato v pristopnem procesu. Poleg tega so opozorili tudi, da je Piranski zaliv v tej dokumentaciji omenjen kot Savudrijska vala.
Pukšič je opozoril, da morajo slovenski poslanci varovati državne interese, predvsem ozemeljsko celovitost. V interesu Slovenije je sicer tudi vstop Hrvaške v EU in Nato, a ne na račun slovenskega ozemlja, je dejal.
Prijatelj je šel še dlje in opozoril, da Hrvaška nima rešenega mejnega vprašanja z nobeno od svojih sosed. "Bo Nato varoval prejudiciranje meja Hrvaške do vseh ostalih sosed?" se je vprašal. Znova je opozoril, da bo SNS zahteval sklic referenduma o tem vprašanju, če bo parlament podprl ratifikacijo vstopa Hrvaške v Nato. Menil je še, da "če ne bomo zdaj uredili meje s Hrvaško, je ne bomo nikoli".
Na drugi strani so podporniki ratifikacije pristopnega protokola Hrvaške v Nato poudarili, da je to v strateškem interesu Slovenije, saj bo to okrepilo stabilnost v regiji. Po drugi strani pa bi to pripomoglo tudi k razvoju dobrososedskih odnosov in na pripravljenost Slovenije na reševanje mejnega problema, ki blokira hrvaško približevanje EU.
Poleg vsega bi drugačna odločitev DZ negativno vplivala tudi na verodostojnost slovenske politike do hrvaškega vključevanja v Nato. "Nekredibilno bi bilo, če bi Slovenija dala v vseh predpristopnih postopkih zeleno luč, na koncu pa prižgala rdečo," je menil prejšnji premier in predsednik SDS Janez Janša. "To bi bilo možno le, če bi prišlo do nekih novih dejstev, ki pa jih ni bilo," je dodal.
Janša je sicer opozoril še, da ima vsak poslanec legitimno pravico, da se odloči, kako bo glasoval. Enako pravico ima tudi državni zbor. In četudi bi se morda DZ odločil proti ratifikaciji pristopnega protokola Hrvaške, tega nihče ne more oceniti za "nedopustno", je opozoril Janša.
Janša je zavrnil tudi pomisleke, da Hrvaška v Nato pristopa brez razčiščenih zadev glede meja, saj je bilo podobno tudi z nekaterimi drugimi članicami. Kot primer je navedel mejni spor med Nemčijo, Dansko in Nizozemsko, ki je bi razrešen šele sredi 90. let dvajsetega stoletja, desetletja po članstvu vseh držav v Natu. Z nerešenimi mejami pa so na primer v Nato (in EU) vstopile tudi baltske države, je dejal Janša.
Člani OZP so nato predlog ratifikacije protokola o vstopu Hrvaške v Nato podprli. Od 19 članov odbora jih je za glasovalo 16, trije so bili proti. Zatem so se posvetili še pristopnemu protokolu Albanije k Natu, kjer pa razprava ni bila tako razvneta kot v primeru Hrvaške. Vsi navzoči člana odbora so tako ratifikacijo protokola o vstopu Albanije v Nato podprli soglasno, z 18 glasovi za.