Predlog, ki ga DZ danes obravnava na izredni seji, je v parlamentarni postopek vložila skupina 23 poslancev ZL, DeSUS, SD in ZaAB, po uskladitvi besedila pa so ga na sredini obravnavi na matičnem odboru podprli tudi v SMC. DZ bo torej tako danes glasoval o sklepu, s katerim bi ugotovil, da se pobuda za razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih nanaša na zakon, glede katerega skladno z ustavo referendum ni dopusten, zato zavrne razpis referenduma. Predlog obenem predvideva, da se z dnem sprejetja tega sklepa 35-dnevno zbiranje podpisov za podporo zahtevi za razpis referenduma, ki se je začelo v ponedeljek, zaustavi.
Zbiranje podpisov, ki jih je že skoraj 40.000, bodo v primeru sprejetja omenjenega sklepa, danes še nadaljevali, v petek pa prekinili, je za STA dejala Metka Zevnik iz koalicije Za otroke gre. Po njenih besedah sicer večjih zapletov pri zbiranju niso zaznali. Če bo DZ s sklepom zavrnil razpis referenduma, pa bo koalicija ta sklep vložila v presojo ustavnemu sodišču, ki bo nato odločalo o tem, ali je referendum dopusten ali ne, je še napovedala Zevnikova.
Prvopodpisani pod predlogom Matej T. Vatovec (ZL) je poudaril, da novela odpravlja neustavno stanje sistemske diskriminacije na področju človekovih pravic. Po njegovem mnenju je do sprejetja tega zakona prišlo veliko prepozno, njegovo sprejetje pa je rezultat desetletij razprav, bojev in truda za enakopravnost in osnovne človekove pravice. DZ zato po njegovem mnenju danes ne more narediti nič, razen tega, da sklene, da razpis referenduma ni dopusten. S tem bo DZ onemogočil, da o pravicah manjšine odloča večina.
Tudi v SMC si želijo, da večina na referendumu ne bi odločala o pravicah manjšine, je povedala Lilijana Kozlovič (SMC). Po njenih navedbah je namen novele, da civilizacijske norme, ki dejansko že živijo, dobijo pravno varstvo. Z novelo se vzpostavlja eno od temeljnih načel ustave, to je enakost vsakega pred zakonom ne glede na njegovo osebno okoliščino, je poudarila. Ob tem je izrazila prepričanje, da DZ ima pristojnost, da zavrne razpis referenduma in da to stori že v fazi zbiranja podpisov.
V DeSUS o noveli nimajo enotnega stališča, v skladu z individualnimi presojami se bodo njihovi poslanci odločali tudi ob današnjem glasovanju, je pojasnila Jana Jenko (DeSUS). Današnji postopek je po njenih besedah pomemben tudi zato, da sploh dopustijo možnost presoje ustavnega sodišča glede dopustnosti referenduma. Kot je še dejala poslanka DeSUS, je zgodovina bojev za posamezne človekove pravice dala pomembne rezultate v človeški družbi, pravice pa morajo slediti splošnemu načelu enakosti in prepovedi diskriminacije.
Poslanec SD Matjaž Nemec pa pravi, da je cilj referendumske pobude nedopusten, saj pomeni grob poseg v pravice manjšine in podpihuje že tako preveč nestrpnosti v naši družbi. "Temu se v SD odločno postavljamo po robu," je dodal. Kot pravi, je dejstvo, da istospolne družine obstajajo in bodo obstajale ne glede na predsodke v družbi. Ob tem je citiral papeža Frančišča, ki je dejal, da če je človek gej in išče boga v sebi ter je dobrega srca, kdo je on, da bi sodil. "Kdo smo pa mi," se je vprašal.
Poslanec ZaAB Peter Vilfan se sprašuje, ali nasprotniki zakona resnično nasprotujejo postopku ali gre le za iskanje dlake v jajacu zaradi močnega nasprotovanja vsebini zakona. Ob tem je opozoril, da bi se morali zavedati, da tudi oblast ljudstva ni omejena. Po njegovem mnenju je vseeno, če gre za odpravljanje kršitev človekovih pravic enega ali pa tisočih ljudi. Z novelo pa se, kot je poudaril, nikomur ne vsiljuje načina življenja.
V SDS in NSi pa zavrnitve referenduma ne podpirajo. Jelka Godec iz SDS pa je opozorila, da za prepoved referenduma v DZ niso izpolnjeni ne procesni ne vsebinski kriteriji. Kot pravi, predlog za zavrnitev referenduma ni vsebinsko utemeljen, poleg tega DZ o prepovedi ne more o tem odločati, dokler ni odločeno o razpisu referenduma. "S sklepom bi radi zavrnili nekaj, kar sploh še ne obstaja. Kot da bi par kupil voziček, pa žena sploh še ne bi bila noseča," je ponazorila.
Poslanka NSi Iva Dimic pa je dejala, da je danes žalosten dan za slovensko demokracijo. Tisti, ki se najbolj sklicujejo na zavezanost k pravni državi, jim je za njo bore malo, meni. Dejala je, da v NSi ne nasprotujejo ureditvi pravic istospolnih oseb, se jim pa zdi sporna možnost skupne posvojitve otrok s strani istospolnih parov in temu odločno nasprotujejo. Po njenem mnenju je novela zakona tudi v nasprotju s 53. členom ustave, ki pravi, da država varuje družino, materinsko in očetovstvo. Z redefinicijo družine ne moremo več govoriti o očetovstvu in materinstvu v tem duhu ustavne pravice, je prepričana.