Že Nostradamus je napovedal islamsko invazijo Evrope

Nostradamus, mož, ki je pred petimi stoletji napovedal prihodnost, v luči zadnje migrantske krize postaja spet aktualen. Veliko njegovih prerokb se je že uresničilo, velika večina pa jih je še neizpolnjenih, vendar ni nujno, da se bodo sploh kdaj izpolnile. Njegova napoved o islamski invaziji v Evropo se je še pred časom zdela kot šala. Nostradamus je napovedal tudi oktobrsko revolucijo, Hitlerja, pristanek na Luni, propad komunizma in celo konec sveta – v »dokončnem požaru« leta 3797. Ni nujno, da bo to tudi konec človeškega rodu, saj bi se lahko preselili v vesolje.

Ni novega leta brez zimzelenega Silvestrskega poljuba. Mariborčan Alfonz Alfi Nipič je legenda slovenske (narodno)zabavne glasbe. »Šele čez eno leto sem videl, da se bo Silvestrski poljub prijel, ker ko nekaj narediš, ne moreš vedeti, ali bo to zimzelena uspešnica,« pravi v intervjuju.  

Po upokojitvi Slavka Avsenika je kariero nadaljeval kot samostojen izvajalec v narodnozabavnih in pop vodah. Pred dobrim letom dni mu je predsednik države Borut Pahor podelil red za zasluge ob petdesetletnici neprekinjenega uspešnega glasbenega delovanja. Alfi Nipič v pogovoru za Reporter Magazin razkriva številne podrobnosti in anekdote iz svoje bogate glasbene kariere. Prvi glas narodnozabavne glasbe je postal v slavni Avsenikovi zasedbi, a kariero je začel v čisto drugih glasbenih vodah. Alfi pravi, da je imel do vsake pesmi spoštljiv odnos, ker ve, da kar ustvarjaš, moraš delati z ljubeznijo, dušo: »Če si nekaj zapel z dušo, potem tudi narod to začuti. Če tega ni, čutijo tudi to.«

O veselem decembru, novoletnem sejmu in dobrih možeh, ki pa niso tisti z Jutrovega, o božičnem času pri nas in v Evropi in o tem, kako se znebiti silvestrskega mačka, se je razpisal slavni kulinarični kolumnist in sommelier Saša Veronik. »Silvestrska kulinarika je manj zahtevna. Narezek, pečenka itd. A božične dobrote so delovno zahtevne, zamudne, treba pa je biti tudi praktičen, da ni stresa. Čarobna beseda je pečenka in pecivo, pripravljeno prejšnji dan ali celo teden.« Veronik svojemu zapisu prilaga dva recepta: za božični kolač in pasteto »kraljice iz Sabe«.

Ste se kdaj vprašali, zakaj pijemo penino za novo leto? Šampanjec velja za kraljevo pijačo. »Po zmagi si zaslužiš šampanjec, po porazu ga potrebuješ,« je dejal že Napoleon Bonaparte. Tudi Slovenci imamo kar nekaj priljubljenih in znanih penin.

Razpisali smo se tudi o Betlehemu, ki leži približno deset kilometrov južno od Jeruzalema na Zahodnem bregu in je pod palestinsko upravo. Je središče kulture in turizma, saj po krščanski tradiciji velja za rojstni kraj Jezusa. Tja zato ob božiču romajo verniki, ki jim tega ne preprečijo niti nasilni spopadi. Veliko obiskovalcev pride v Betlehem v pričakovanju, da bodo tam našli majhno kamnito vas, jasli in pastirje na polju – prikaze z božičnih razglednic in uprizoritev Kristusovega rojstva za božič. Resničnost je drugačna. V Betlehemu danes živi 32 tisoč prebivalcev, večina je muslimanov, kristjanov je vedno manj.

Vrata svoje hiše je novinarju Reporter Magazina odprl tudi Zmago Jelinčič Plemeniti, ki ni samo politik, ampak tudi strasten zbiratelj orožja, dragocenih knjig, dokumentov in starega denarja. Med dokumenti, ki jih hrani, še posebej izstopajo tri izvirna pisma, ki jih je napisal France Prešeren. Jelinčič Plemeniti ocenjuje, da bi ob prodaji za celo zbirko moral iztržiti od pet do šest milijonov evrov.