Že dlje časa prejema socialno pomoč, saj za minimalno plačo ne želi delati

Za oddajo je med drugim spregovoril mlad, delovno sposoben moški, ki je preučil sistem in že dlje časa prejema socialno pomoč, saj zgolj za minimalno plačo ne želi delati. "Svetovalka je že dojela, da nekako aktivno ne iščem službe, in celo sama priznala, da se mi ne splača v službo za minimalno plačo," je povedal.

Na zavodu za zaposlovanje so sicer zagotovili, da v primeru, ko se delovno sposobni dejansko izmikajo delu, take osebe črtajo iz evidence in se pol leta ne morejo prijaviti nazaj. Lansko leto je bilo takšnih 3500, je povedala Damjana Košir z zavoda.

Med zlorabami socialnih transferov so v oddaji kot pogoste omenili tudi t. i. prijave fiktivnih naslovov. Gre za to, da se oseba prijavi na naslovu, kjer dejansko ne prebiva, s tem pa črpa ugodnosti, ki jo posamezna občina ponuja za občane. Tako si na primer socialno neogroženi starši uredijo nižja plačila za vrtec, čeprav so ga sposobni plačati.

Tega je sorazmerno veliko, je povedala državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve Melita Šinkovec. Po njenih besedah se denar na ta način dejansko izgublja, namesto da bi šel tistim, ki ga potrebujejo.

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je menil, da je treba najti tiste, ki sistem zlorabljajo, denar pa nameniti tistim, ki prejemke res potrebujejo.

Direktorica Inštituta za socialno varstvo Barbara Kobal Tomc pa je prepričana, da je socialna politika s povečevanjem sredstev za socialno varstvo dosegla svoj vrh. Glede na to bi bilo treba več narediti na področju aktivacije dolgotrajno brezposelnih, da bi začeli delati, je menila.

Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Tilen Božič pa je spomnil, da se višina denarne socialne pomoči se približuje višini minimalne plače. Dodal pa je, da se je to zgodilo tudi zato, ker se zakonski predlogi v zakonodajnem postopku spreminjajo zaradi dopolnil, s katerimi želijo biti njihovi predlagatelji všečni.

Sicer pa so v oddaji izpostavili, da je nova organizacijska struktura centrov za socialno delo, ki je začela veljati s 1 . oktobrom 2018, centre oddaljila od ljudi, ne pa jim jih približala. Poleg tega država veliko denarja namenja tudi za vzdrževanje informacijskih sistemov, kjer se na razpisih vedno znova pojavljajo ista podjetja. Nazadnje je pred dobrim mesecem ministrstvo za delo na razpisu trem računalniškim podjetjem za informacijsko podporo za naslednjih osem let namenilo 23,6 milijona evrov, so povedali ustvarjalci oddaje.