Pred preiskovalno komisijo DZ o ugotavljanju zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic so danes pričali trije zdravniki UKC Ljubljana: Darko Zorman, Matjaž Bunc in Marko Noč. Za razliko od Zormana in Bunca je Noč izrecno poudaril, da je UKC do leta 2014 za opornice plačeval previsoko ceno.
Nekdanji vodja katetrskega laboratorija Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Zorman je že na začetku pričanja poudaril, da kot zdravnik nikoli ni skrbel za nabavne cene žilnih opornic, ampak si je le prizadeval, da bi bolniki dobili čim bolj kakovostne opornice. Opozoril pa je, da ni mogoče verodostojno govoriti o cenah, ne da bi se natančno vedelo, za katero vrsto in katero generacijo opornic gre.
Zorman je povzel razvoj uporabe opornic v letih, ko je vodil katetrski laboratorij. Dejal je, da v vlogi vodje nikoli ni zagovarjal stališča, da je za bolnike dobro le najdražje, ampak je verjel v srednjo pot med ceno in kakovostjo. Po njegovih besedah so cene opornic zaradi vse večje ponudbe - govorilo se je celo o t. i. vojni stentov na trgu - z leti padle.
Pozornost predsednice preiskovalne komisije Jelke Godec (SDS) je pritegnila navedba Zormana, da so v UKC uporabljali tudi opornice starejše generacije, ki jih je proizvajalec Abbott zgolj prepakiral in jih pod drugačnim imenom prodal kot opornice novejše generacije. Na vprašanje predsednice, zakaj zlorabe ni prijavil pristojnim institucijam, je odgovoril, da je za zadevo izvedel šele nedavno na spletu.
Primer Abbott je Zorman komentiral tudi z besedami, da je v zadnjem času vse bolj razočaran nad etiko proizvajalcev medicinskega materiala. Pri razpravah o cenah opornic pa se po njegovih besedah velja tudi zavedati, da v ljubljanskem UKC zdravijo najtežje bolnike, kar vpliva na izbiro materiala, vključno z opornicami.
Prav tako je Zorman potrdil, da ga je v zvezi z opornicami kot pričo zaslišal tudi Nacionalni preiskovalni urad.
Bunc, ki je v začetku leta 2016 na mestu vodje katetrskega laboratorija nasledil Zormana, je med pričanjem pojasnil, da je leta 2012 postal član razpisne komisije za javno naročilo žilnih opornic. Poudaril je, da je v komisiji kot zdravnik sodeloval le pri pripravi strokovnih kriterijev, poslovna vprašanja, vključno z nabavno ceno, pa so bila v domeni uprave.
Po besedah Bunca je uprava na razpisu dala prednost ceni in se je odločila za najcenejše opornice. Dejal je, da so izbrane opornice zadoščale za vsakodnevno klinično prakso, na pa tudi za najzahtevnejše klinične primere, zato je kmalu prišel predlog za dodatni razpis. Zanikal pa je, da bi bila zaradi izbire materiala kadarkoli ogrožena varnost bolnikov.
Na vprašanje Godčeve, ali so v ljubljanskem UKC do leta 2014 preplačevali opornice, Bunc ni neposredno odgovoril. Je pa podobno kot Zorman opozoril, da je pri presoji cene treba natančno vedeti, za kateri tip opornic gre. Dodal je še, da je kot zdravnik vedno znova soočen z iskanjem kompromisa med kakovostjo materiala in finančnimi zmožnostmi zavoda.
Predstojnik oddelka za intenzivno interno medicino Noč je pojasnil, kako so v UKC v obdobju 2012/2013 tudi z njegovo pomočjo prišli do podatka, da je na Poljskem cena Abbottovih žilnih opornic nižja kot pri njihovem slovenskem dobavitelju. Pohvalil je takratno nabavno službo, da se je zato odločila za poljskega dobavitelja Logis Med, kasneje pa uspela dobiti domačega dobavitelja, ki je zagotovil še ugodnejše ceno.
Vlogo razpisne komisije, ki jo je omenil tudi Bunc, je Noč ocenil kot "zgodovinsko". Dejal je, da je ljubljanski UKC po njeni zaslugi "prvič imel evropsko ceno kvalitetne robe". Poudaril je tudi, da nikoli ni imel vpliva na nabavo v katetrskem laboratoriju, ampak je bil kot zdravnik le uporabnik opornic.
Nekatere člane komisije sta zmotili dejstvi, da je Bunc kot vodja katetrskega laboratorija ljubljanskega UKC hkrati tudi lastnik zasebnega podjetja Bunc kardiologija, Noč pa kot predstojnik oddelka za intenzivno interno medicino UKC hkrati kot samostojni podjetnik dela tudi v zasebnem kardiološkem centru Medicor.
Preiskovalno komisijo DZ o ugotavljanju zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic so sicer ustanovili aprila lani, medtem ko zgodba o preplačilih žilnih opornic sega v leto 2013. Takrat se je izkazalo, da slovenske bolnišnice opornice kupujejo po občutno višji ceni kot v tujini. Prve priče je komisija zaslišala 6. decembra.