V javni izjavi je zbor predstavil več razlogov, zaradi katerih se je odločil javno podpreti vlado sedanjega premiera. Kot je iz izjave prebral predsednik sveta Zbora za republiko Peter Jambrek, si je predsednik SD Borut Pahor javno zavzel, da bo sestavil vlado le s programsko sorodnimi strankami, to je z LDS in Zares.
Nasprotno se je predsednik SDS Janez Janša zavzel za odprtost in sodelovanje vseh strank v vladi. "Zbor za republiko šteje ustvarjanje nacionalnega soglasja, odprtost za dialog, kompromis in sinergijo ter skupno sodelovanje v korist državljanov za vrednote, na podlagi katerih bo vlada Janeza Janše uspešneje od svojih nasprotnikov realizirala svoje programske zaveze nacionalnega pomena," so zapisali.
Po ugotovitvah Zbora za republiko SD, LDS in Zares predstavljajo kontinuiteto družbeno-političnih organizacij bivšega nedemokratičnega režima: "Socialna demokracija je naslednica Zveze komunistov Slovenije, LDS in Zares pa sta naslednici drugih dveh organizacij, Zveze socialistične mladine ter Socialistične zveze". Prav zato je po ugotovitvah zbora "razumljivo, zakaj je za predsednika SD prav SDS nesorodna". "Kot nova stranka namreč spada v krog slovenskega pomladnega gibanja za ustanovitev slovenske države," so zapisali.
Zboru "ni tuje samo politično zapiranje v en sam krog političnega sorodstva, še bolj nesprejemljivo je zanj postavljanje starih političnih in ideoloških delitev, ki izvirajo iz časa jugoslovanskega socializma". "Zbor zato nasprotuje sedanjemu oživljanju zavezništev, katerih identiteta ne ustreza niti ustaljenim evropskim opcijam, niti realni pluraliteti slovenskega volilnega telesa," so zapisali in dodali, da politični tabor, ki ga namerava oblikovati Pahor, spominja na "monolit izpred tridesetih let, ki v praksi ne deluje kot dejavnik reševanja razvojnih izzivov".
Udeleženci zbora so v izjavi obsodili "poskusa diskreditacije vlade v tujini". Prvi se je po njihovem zgodil s peticijo zopet politično cenzuro in politične pritiske, "ki vsebuje vrsto dokazanih laži in podtikanj", drugi pa z oddajo o aferi Patria na finski televiziji. Oba poskusa po mnenju zbora pomenita "brezobziren napad na celotno slovensko državo in s tem slabitev njenega mednarodnega položaja in ugleda". Ob tem je Jambrek tudi napovedal, da bo zbor televiziji, ki je predvajala oddajo poslal pismo, v katerem ji bo argumentirano predstavil celotno zgodbo.
V izjavi njeni pisci tudi ugotavljajo, da se je prav aktualna vlada soočila s slovenskim tranzicijskim sistemom lobijev in cehov, "ki si že desetletja prilaščajo in si tudi politično podrejajo posamezne segmente družbe". Kot primer navajajo "cestni lobi, korporacijske monopole in medijske monopole". V vseh teh primerih se je aktualna vlada po njihovem postavila na stran ljudem, zato mandat te vlade "pomeni garancijo, da v Sloveniji ne bodo prevladali cehi in korporacije, ampak državljani kot uporabniki storitev".
Na koncu izjave so udeleženci zbora še enkrat izrekli priznanje vladi Janeza Janše za uspešno vodenje države v preteklih štirih letih in uspešno vodenje EU. Hkrati so se zavzeli za to, da bi vlada na volitvah dobila še en mandat, s katerim bi lahko nadaljevala in dokončala svoje delo.
Javne tribune so se med drugimi udeležili šolski minister in podpredsednik SDS Milan Zver, pravosodni minister Lovro Šturm, številni poslanci in poslanke ter druge osebnosti iz javnega življenja. Na tribuno sta bila vabljena tudi predsednik države in predsednik vlade, vendar se je po besedah predsednika Jambreka zaradi obveznosti nista mogla udeležiti.
Okoli 15 razpravljavcev je na tribuni tudi predstavilo javne referate na različne teme. Njihove glavne poudarke namerava zbor predstaviti na novinarski konferenci prihodnji teden.
Rupel: Finska veleposlanica za oddajo o patriah vedela že poleti
Zunanji minister Dimitrij Rupel je na javni tribuni Zbora za republiko med drugim dejal, da mu je finska veleposlanica danes povedala, da je že poleti vedela, da na finski televiziji pripravljajo oddajo o patriah, "vendar ni vedela, da obtožujejo slovenskega predsednika vlade".
"Vedela pa je, da bodo oddajo predvajali septembra in zdaj ugotavlja, da je šlo za oddajo, ki je bila namenjena slovenskim volitvami," je dejal Rupel.
Ob tem je ocenil, da je "najbolj nespodobno ustvariti lažno podobo o svojih tekmecih, jo izvoziti v neko tujo deželo, nato pa jo uvoziti kot resnico, ki so jo izrekli nepristranski ljudje iz tujine. Na primer izvoziti na Finsko laž o podkupninah slovenskemu predsedniku vlade v zvezi z vojaškimi nabavami, nakar se ta laž pojavlja v Sloveniji kot objektivna resnica tujega neodvisnega poročevalca," je povedal Rupel.
1. Kandidat za mandatarja in predsednik največje opozicijske stranke se je javno zavezal, da bi v primeru svojega volilnega uspeha sestavil Vlado le s »programsko sorodnimi strankami« - to pa sta po njegovem stranki Liberalna demokracija in Zares. Sedanji mandatar in predsednik največje koalicijske stranke Janez Janša se je nasprotno zavzel za odprtost vseh možnosti sodelovanja v novi Vladi na podlagi skupnega razvojnega programa. Zbor za republiko šteje ustvarjanje nacionalnega razvojnega soglasja, odprtost za dialog, kompromis in sinergijo ter odprtost za politično sodelovanje v interesu države in državljanov za vrednote, na podlagi katerih bo Vlada Janeza v naslednjem mandatu uspešneje realizirala svoje programske zaveze nacionalnega pomena.
2. Predsednik Socialne demokracije sicer priznava, da njegova stranka pripada »socialdemokratski politični družini«, LDS in Zares pa »liberalni politični družini«. Priznava, da med temi evropskimi političnimi strankami obstajajo »temeljne razlike« - pa jih vendar šteje za »sorodne«. Časovno kratka zgodovina slovenske demokracije daje zanesljiv odgovor na vprašanje bistva »sorodnosti med SD, LDS in Zares – te tri predstavljajo namreč kontinuiteto družbeno-političnih organizacij bivšega nedemokratičnega režima: Socialna demokracija je naslednica Zveze komunistov Slovenije, LDS in Zares pa sta naslednici drugih dveh organizacij, Zveze socialistične mladine ter Socialistične zveze. Obe sta veljali za »transmisiji« svojega avantgardnega hegemona, Zveze komunistov, nato Stranke demokratične prenove, nato Združene liste, do sedanje prelevitve v Socialne demokrate. Prav tako je razumljivo, zakaj je za predsednika Socialne demokracije prav Slovenska demokratska stranka »nesorodna«: Kot nova stranka spada namreč v krog slovenskega pomladnega gibanja za ustanovitev slovenske države na podlagi spoštovanja temeljnih pravic, človekovih svoboščin in pravne države znotraj slovenske ustavne demokracije.
3. Zboru za republiko ni tuje samo politično zapiranje v en sam krog »političnega sorodstva«, še bolj nesprejemljivo je zanj postavljanje starih političnih in ideoloških delitev, ki izvirajo še iz časa jugoslovanskega socializma. Zbor za republiko zato nasprotuje sedanjemu oživljanju zavezništev, katerih identiteta ne ustreza niti ustaljenim evropskim opcijam, niti realni pluraliteti slovenskega volilnega telesa, in še manj točkam programske zaveze za reševanje življenskih in razvojnih problemov današnje slovenske družbe. Politični tabor, ki ga jeseni leta 2008 poskuša ponovno organizirati predsednik SD Borut Pahor, spominja na monolit izpred tridesetih let – ki kot tak lahko v politični praksi deluje predvsem kot dejavnik za ohranjanje preživelih praks, struktur in privilegijev, ne pa kot dejavnik reševanja razvojnih izzivov.
4. Republiko Slovenijo razumemo v Zboru za republiko predvsem kot res publica, kot javno dobro. Naša država ima samo eno Vlado, ki predstavlja to republiko doma in v tujini. Poskus diskreditacije te Vlade v inozemstvu – v tujih državah ter v mednarodnih in evropskih inštitucijah - pomeni brezobziren napad na ugled celotne slovenske države in s tem slabitev njenega mednarodnega položaja in ugleda. V zadnjem letu dni sta bili izvedeni dve taki akciji, obe iz transparentnih in pritlehnih političnih pobud. Prvo predstavlja »Peticija zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje v Sloveniji«, ki vsebuje vrsto že dokazanih neresnic, podtikanj in diskvalifikacij aktualne Vlade - peticijo uvede naslednji stavek: »Slovenske novinarke in novinarji obtožujemo predsednika vlade Janeza Janšo omejevanja medijske svobode.« Ta peticija je bila poslana na več kot 320 uradnih naslovov v tujini, tudi predsednikom vlad, držav in mednarodnim osebnostim. Pred par dnevi pa je bila na sporedu finske javne televizije oddaja o mednarodnem poslu kupoprodaje oklepnih vozil Patria, ki se zaključi z naslednjimi besedami: »Na seznamu je več ducatov imen, tudi slovenski premier je večkrat omenjen…'J' je Janez Janša, slovenski premier. ..Z drugimi besedami: Patria, katere lastnica je finska država, je podkupila slovenskega premiera.« Diskreditacijo slovenske vlade – čeprav brez podatkov – so na finski TV podprli gospodje Drago Kos, Milan M. Cvikl, Milan Švajger in Bojan Potočnik, vsi iz kroga politične opcije, ki ji pripada aktualni predsednik Socialne demokracije. Tudi ti dve politični akciji diskreditacije slovenske države v tujini sta prepričali Zbor za republiko, da se mora brez oklevanja postaviti v bran demokratične države in demokratično izvoljene vlade, ki smo jo pomagali ustanoviti.
5. Na koncu, vendar ne nazadnje ugotavljamo v Zboru za republiko, da se je prav aktualna Vlada soočila s slovenskim tranzicijskim sistemom lobijev in cehov, ki si že desetletja prilaščajo in si tudi politično podrejajo posamezne segmente slovenske družbe. Za primer lahko navedemo cestni lobi, korporacijske monopole, medijske monopole, monopol državnih univerz in fakultet, neučinkovito sodstvo, tajne službe države in druge. V vseh teh primerih se je aktualna Vlada postavila ob stran ljudem kot posameznim uporabnikom cest, kot strankam v sodnih postopkih, kot tajno opazovanim osebam, kot bralcem in gledalcem tiskanih in elektronskih medijev ali kot kupcem monopolno dogovorjenih cen potrošnega blaga. Naslednji mandat te Vlade pomeni garancijo, da v Sloveniji ne bodo prevladali cehi in korporacije, ampak državljani kot uporabniki storitev, kot davkoplačevalci, kot stranke v sodnih in upravnih postopkih ali kot kupci.
zato se zavzema, da dobi na podlagi letošnjih parlamentarnih volitev sedanji predsednik Vlade Janez Janša mandat za sestavo nove Vlade, ki bo nadaljevala in dokončala svojo sedanjo programsko zavezo
Za Zbor za republiko:
Peter Jambrek
predsednik Sveta Zbora za republiko
