Novi predsednik sveta Zbora za republiko Gregor Virant je povedal, da vladi želijo uspešno delo. "Jo pa bomo budno in kritično spremljali," je poudaril in dodal, da od vlade pričakujejo konkretne rezultate. O nadaljnjem dela zbora pa je pojasnil, da zbor ostaja odprt za kritično razpravo in da se bo zavzemal za pluralno in demokratično družbo.
Virant je na novinarski konferenci zatrdil, da je zbor civilnodružbena organizacija, ki odpira prostor za kritično razpravo, nasprotno in drugačno od trenutnega političnega in medijskega "mainstreama". Dodal je, da zbor nadaljuje izročilo slovenske pomladi in Demosa. "Zbor za republiko se bo vedno zavzemal za pluralno in demokratično družbo," je poudaril in pojasnil, da zbor zagovarja odprtost razprave in spoštovanje različnih mnenj.
Po Virantovih besedah se bodo zavzemali za liberalni odnos med državo in civilno družbo ter nasprotovali nestrpnosti. "Netolerantni pa bomo do gospodarskega kriminala, klientelizma, korporativizma in cehovstva," je dejal in nadaljeval, da bodo kritični do vseh vej oblasti, tudi do sodne veje oblasti.
Predsednik Zbora za republiko je poudaril, da od vlade pričakujejo konkretne rezultate. Pri tem je omenil manjše davke za gospodarstvo, nadaljevanje debirokratizacije in "ohranitev koristnih rešitev Janševe vlade", kot so vinjete, brezplačni vrtec za drugega in nadaljnjega otroka ter topel obrok za dijake. Dodal je, da pričakujejo od vlade tudi dokončno rešitev odprtih vprašanj s Hrvaško ter rešitev težav na področju zdravstva in državne uprave.
Virant je pojasnil, da podpira številne ideje premiera Boruta Pahorja, kot so kadrovanje na podlagi sposobnosti in zavračanje odpiranje ideoloških tem. "Upamo pa, da se bo držal teh besed," je dejal in dodal, da mora Pahor prevzeti odgovornost tudi za dejanja svojih sodelavcev, svoje stranke, svojih ministrov in drugih koalicijskih strank.
Dodal je, da so že opazili razkorak med besedami in dejanji. Pri tem je omenil zamenjavo strokovnjakov, kot je bila zamenjava generalnega sekretarja DZ. Po Virantovih besedah so prišle v koalicijski pogodbi do izraza tudi ideološke teme. Pri tem je navedel vprašanje konstrukta "o domnevni masovni krivici do t.i. izbrisanih, umetno oplojevanje plodnih samskih žensk in redifinicija odnosa do Cerkve".
Virant je omenil tudi napoved v koalicijski pogodbi, da se bo prevetrilo zaposlovanje kadrov po letu 2004, torej v času Janševe vlade. Po njegovem mnenju gre tukaj za delitev na "vaše in naše". "Prevetriti bi bilo treba zaposlovanje v celoti, ne pa samo po letu 2004," je poudaril.
Zaželel si je tudi "malo bolj optimističen pogled na prihodnost", saj smo se navadili, tako Virant, da nam koalicija "slika prihodnost izrazito črno". Treba je ukrepati, ne pa strašiti z recesijo, je poudaril in dodal, da zgleda, kot da nova vlada z govorjenjem o recesiji išče alibi za morebitne neuspehe. "Strašenje z recesijo lahko prispeva k nižanju gospodarske rasti," je dodal.
Po Virantovih besedah je delovanje zbora še posebej smiselno zato, ker je "oblast zelo monolitna". Kot je dejal, ima tranzicijska levica v rokah zakonodajno in izvršilno oblast, naklonjene pa so ji tudi nadzorne institucije, kot so računsko sodišče in protikorupcijska komisija. Prav tako je tranzicijski levici naklonjena tudi večina medijev, je dodal.
"Po naravi pa sem optimist," je dejal predsednik zbora. Kot je pojasnil, upa, da bodo novinarji kritični tudi do sedanje oblasti. Poudaril je, da je "monolitna politična oblast" posledica volitev oz. smo jo dobili v okviru legalnih in legitimnih procesov. Obenem je izpostavil potrebo po "močni alternativi vladajoči politiki".
Po Virantovem mnenju lahko to alternativo ponudijo stranke slovenske pomladi, dedinje Demosa. Meni, da imajo stranke slovenske pomladi velik manevrski prostor za izboljšanje ponudbe. Pri tem je omenil krščanske volivce, ki so "abstinirali na letošnjih volitvah". Prepričan je, da je to velik izziv za NSi in tudi za SLS, "ki je izgubila oz. išče svoje identiteto".
Omenil je tudi, da so se na letošnjih volitvah stranke slovenske pomladi imele v urbanih okoljih šibko podporo. Dodal je, da je več ali manj na vseh volitvah tako, da pa je "bil letos ta pojav še bolj izrazit". Virant meni, da ni nobenega razloga, da stranke slovenske pomladi ne bi dosegle večjo podporo pri mestnih volivcih. "Urbani segment slovenske družbe ni predestiniran, da voli levico," je zatrdil.
Na vprašanje, zakaj se ni vključil v SDS, je Virant odgovoril, "da je bila v igri opcija", da se vključi v omenjeno stranko. Prav takrat, ko je razmišljal o vključitvi v SDS, je prejel Jambrekov klic, kar je končalo dileme, je povedal Virant. Dodal je, da to ne pomeni, da se ne strinja z usmeritvijo in vrednotami SDS ali pa da se ne bi razumel z Janšo.
Nekdanji predsednik sveta Zbora za republiko Peter Jambrek pa je dejal, da se je za prenehanje predsedovanja odločil zato, "ker je pet let dovolj". Prav tako meni, da je treba v delo zbora pritegniti mlajše ljudi. Na novinarsko vprašanje, ali zbor pripravlja "novega liderja desne sredine", tj. Viranta, je Jambrek odgovoril, da "nihče nikogar ne pripravlja, Virant je že pripravljen, je samostojna oseba". Obenem je pojasnil, da ne Zbor za republiko ne slovenska pomlad nista niti leva niti desna, ampak svobodomiselna.
