Ljubljansko okrajno sodišče je zavrnilo ugovor Dnevnika zoper začasno odredbo, s katero je omejilo poročanje Dnevnika o poslovni preteklosti Pierpaola Ceranija, so sporočili z Dnevnika. Ob tem dodajajo, da uredništvo Dnevnika in družba Dnevnik kljub temu vztrajata pri stališču, da poročanje ni posegalo v osebnostne pravice Ceranija.
Kot so zapisali, je Dnevnik o njem poročal skladno z uveljavljenimi pravili novinarske stroke ter skladno z novinarskim kodeksom. Po njihovem gre za pomembno vprašanje svobode tiska in interesa javnosti, zato so se na zavrnitev ugovora odzvali tudi slovenski in mednarodni predstavniki novinarske ter pravne stroke.
Odgovorni urednik časnika Dnevnik Ali Žerdin ob tem poudarja, da so "novinarji Dnevnika Ceranija večkrat zaprosili za pogovor, nameravali so se udeležiti napovedane novinarske konference, ki je bila potem odpovedana, s Ceranijem so bili dogovorjeni za intervju, ki je bil tik pred zdajci preložen, potem pa brez pojasnil odpovedan. S Pierpaolom Ceranijem so bili v telefonskem stiku, vendar je sogovornik pogovor prekinil".
Dnevnik po besedah Žerdina razpolaga z verodostojno dokumentacijo o poslovni preteklosti Ceranija, ki je pomembna tudi za razumevanje sedanjega dogajanja, vendar vsebine te dokumentacije zaradi začasne odredbe ne more objaviti. S tem je po njegovem izrecno prizadet interes javnosti, da se seznani s pomembnimi dejstvi.
"Cerani je z nakupom deleža v družbi Kolonel vstopil v lastniško verigo, ki prek Infond Holdinga, Centra Naložbe in Pivovarne Laško sega do Mercatorja, največje gospodarske družbe v državi, v lastniški verigi pa je še ključen del slovenske industrije pijač in medijske industrije," je še poudaril odgovorni urednik Dnevnika.
Dnevnik bo vložil pritožbo zoper sklep sodišča, s katerim je to zavrnilo ugovor zoper začasno odredbo. O pritožbi bo odločalo višje sodišče, so še zapisali v sporočilu za javnost.
Kot je znano, je okrajna sodnica Katarina Novšak Kaplan avgusta Dnevniku prepovedala poročati o italijanskem poslovnežu Ceraniju, ki je od Boška Šrota odkupil tretjino Kolonela. Novinarji brez meja so tedaj v izjavi za javnost zapisali, da "slovenska sodišča legalizirajo obliko cenzure, ki je nesprejemljiva v Evropski uniji."
Z dogodkom se je seznanila tudi Regionalna organizacija mednarodnega instituta za tisk IPI za jugovzhodno Evropo (SEEMO). Direktor IPI David Dadge je ob tem dejal: "Ne želim komentirati dejstev v tej zadevi, sem pa izjemno zaskrbljen zaradi splošne prepovedi, dokler sodišče ne odloči o primeru, tako da pobudnik tožbe ne bo imel več povoda za nadaljevanje sodnega postopka." Po njegovem bi namreč prepoved lahko pomenila "utišanje medijev v tej zadevi za nekaj let".
Začasno odredbo pa je tedaj zavrnilo tudi Združenje novinarjev in publicistov. Po njihovem je "v interesu javnosti, da izve, kdo je v resnici oseba, ki je z nakupom Kolonela postala eden od pomembnih lastnikov Pivovarne Laško in prek nje tudi Pivovarne Union, Radenske, Fructala, Mercatorja ter slovenskih časopisnih hiš Delo in Večer".