Iz Urada generalne državne tožilke Barbare Brezigar so danes sporočili, da je državni tožilec Okrožnega državnega tožilstva v Celju zavrgel kazensko ovadbo Bojana Šrota zoper novinarko tednika Reporter Biserko Karneža Cerjak. O primeru, ko politiki zlorabljajo določbe kazenskega zakonika z namenom utišanja medijev, je prav tako danes obširno poročal tudi International Press Institute s sedežem na Dunaju.
Do zavrnitve ovadbe zoper novinarko Reporterja Biserko Karneža Cerjak je prišlo prav na pobudo Vrhovnega državnega tožilstva. Po preučitvi primera je Vrhovno državno tožilstvo ugotovilo, da ne gre za uradni pregon, temveč za pregon na podlagi tožbe, na kar je nemudoma opozorilo Okrožno državno tožilstvo v Celju, državni tožilec pa je nato sprejel odločitev o zavrnitvi kazenske ovadbe.
Vrhovno državno tožilstvo je torej potrdilo, kar je ob zaslišanju novinarke Reporterja Biserke Karneža Cerjak na oddelku za gospodarsko kriminaliteto PU Ljubljane, povedal kriminalistu že njen odvetnik Dean Gončin. Ob zaslišanju , do katerega je prišlo zaradi suma storitve kaznivega dejanja obdolžitve, je odvetnik Gončin opozoril, da se lahko pregon za očitano kaznivo dejanje po kazenskem zakoniku začne le na predlog, če je kaznivo dejanje storjeno proti državnemu organu ali proti uradni ali vojaški osebi v zvezi z opravljanjem njene službe v tem organu. Ker občina ni državni organ, »zato župan ni uradna oseba, kar pomeni, da bi moral pregon začeti z zasebno tožbo.« To seveda pomeni, da bi moralo Okrožno državno tožilstvo v Celju predlog zavreči oziroma predlagatelja napotiti na vložitev zasebne tožbe.
Kot ugotavlja International Press Institute (http://www.freemedia.at/cms/ipi/statements_detail.html?ctxid=CH0055&docid=CMS1228905601113) obdolžitve temeljijo na 171. členu kazenskega zakonika, torej prav istem členu, na katerem je nekdanji predsednik vlade tožilstvu predlagal kazenski pregon zoper finskega novinarja Magnusa Berglunda. V primeru dokazane krivde po tem členu, bi bila novnarka Biserka Karneža Cerjak obsojena na zaporno kazen do enega leta.
»Gre še za en primer kako javni funkcionarji v Sloveniji zlorabljajo takšne zakone za utišanje medijev,« je dejal David Dadge, direktor International Press Institute in opozoril, da se noben novinar pri opravljanju svojega poklica ne bi smel soočiti z grožnjo zaporne kazni, še posebej ne v moderni demokratični državi kot je Slovenija. Kot so še zapisali v poročilu, imajo tudi druge države Evropske unije pšodobne člene, a jih le redko uporabljajo. Župan Bojan šrot, ki je bil za International Press nedosegljiv, bi lahko po prepričanju predstavnikov IPI-ja uporabil v tem primeru bodisi Častno novinarsko razsodišče ali pa druge civilne vzvode.