Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je po desetletnem procesu danes dokončno zavrglo tožbo hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke v primeru "Kovačić in drugi proti Sloveniji", izhaja iz pravkar prebrane razsodbe velikega senata sodišča v Strasbourgu. Razsodba je izjemno pomembna za nadaljnje reševanje tega vprašanja.
"Veliki senat sodišča je potrdil odločitev senata prve stopnje, kar pomeni, da so obravnavane zadeve črtane s seznama, potrjeni so razlogi, ki jih je ugotovilo že sodišče na prvi stopnji," je po objavi razsodbe za slovenske medije v Strasbourgu povedal slovenski generalni državni pravobranilec Lucijan Bembič.
"Kar je pomembno v tej zadevi, torej iz današnje sodbe, ki je dolga približno 50 strani, je to, da sodišče v obrazložitvi opozarja na dunajski sporazum o reševanju nasledstvenih vprašanj in spodbuja države, naj v tej smeri nadaljujejo, da bi se to vprašanje glede deviznih varčevalcev na Hrvaškem v zvezi z LB čim prej ugodno rešilo za vse strani," je še pojasnil Bembič.
"Sodišče ugotavlja, da je med državami naslednicami na različnih ravneh že steklo več krogov pogajanj s ciljem, da bi dosegle rešitev teh odprtih vprašanj. Sodišče je tako te države pozvalo, naj ta pogajanja nadaljujejo kot nujno zadevo, da bi čim prej dosegle rešitev problema," piše v povzetku sodbe, ki jo je objavilo sodišče v sporočilu za javnost.
Sodišče je v sodbi poudarilo, da je doslej prejelo podobne tožbe proti vsem naslednicam nekdanje SFRJ, in da jih je več tisoč. Čeprav ta vprašanja sodijo v pristojnost sodišča v Strasbourgu, sodišče meni, da "se mora vprašanje kompenzacije za toliko tisoč posameznikov rešiti z dogovorom med državami naslednicami".
Sodba je tako izjemno pomembna za usodo več sto drugih tožb hrvaških in drugih varčevalcev LB, ki so že pred sodiščem. Samo v povezavi z LB Sarajevo je bilo po Bembičevih besedah samo letos vloženih čez 300 tožb. Slovenski državni pravobranilec je bil sicer v oceni, ali je ta razsodba pomemben presedan, previden.
"Ostalih primerov ne poznamo, jih še nismo dobili v obravnavo, vsaka zadeva ima lahko svoj dejanski stan. Vsekakor pa je že odločitev sodišč prvega senata pokazala, da morajo vsi varčevalci izpeljati sodne postopke na Hrvaškem, tudi če LB ne bo prostovoljno plačala po sodbi hrvaškega sodišča, da gredo potem v izvršilne postopke, tako kot so to naredili pri tožilki iz te zadeve," je dejal.
Današnja sodba bi morda lahko omogočila nadaljevanje pogajanj naslednic nekdanje SFRJ o vprašanju jamstev za stare devizne hranilne vloge v okviru Banke za mednarodne poravnave (BIS) v Baslu, kot to določa dunajski sporazum o nasledstvu. Ta pogajanja so sicer po nekaj krogih pogovorov leta 2001 in 2002 povsem zamrla, tudi zaradi vztrajanja Hrvaške, da to vprašanje ne sodi v nasledstvo.
"O tem ne morem govoriti, ker na tem področju jaz ne sodelujem," je dejal Bembič, ki ni želel ugibati o možnosti nadaljevanja omenjenih pogajanj. "Vsaka država bo pač morala to sodbo preučiti in sprejeti ustrezne ukrepe, tako da bo zaščitila interese, predvsem varčevalcev," je pojasnil državni pravobranilec.
Bembič ni želel komentirati stališča hrvaške strani, da je to "politična sodba". "Ocenjujem, da so bila stališča Slovenije v tem postopku potrjena, kako bodo zadeve tekle naprej, je stvar nadaljnjih dogodkov," je dejal. Opozoril je tudi, da je v vsaki bivši republiki "situacija drugačna".
Veliki senat je tudi "soglasno odločil, da se obravnavane zadeve črtajo s seznama" in potrdil zavrnitev tožbe, sprejeto 6. novembra 2006. Ivo Kovačić in Marjan Mrkonjić sta bila namreč v celoti poplačana že leta 2005, in sicer iz sredstev, pridobljenih s prodajo nepremičnine nekdanje LB v Osijeku. Tožnica Dolores Golubović pa ni izčrpala pravnih sredstev na Hrvaškem, medtem ko sedaj že teče postopek za isto zadevo na Hrvaškem.
Veliki senat sodišča, ki je tako dokončno razsodil v primeru "Kovačić in drugi proti Sloveniji", sestavlja 17 sodnikov, med njimi je tudi slovenski sodnik Boštjan M. Zupančič. Sodbo je danes v Strasbourgu prebral predsednik velikega senata Jean-Paul Costa.
Slovenija, ki je po osamosvojitvi v skladu s teritorialnim načelom prevzela jamstva za vse stare devizne hranilne vloge, ki so bile deponirane na ozemlju Slovenije, vztraja, da mora biti vprašanje starih deviznih vlog in s tem tudi dolga varčevalcem nekdanje LB rešeno v okviru nasledstva nekdanje SFRJ, saj je za hranilne vloge jamčila zvezna država in Slovenija deviznih vlog ni dobila.
Slovenska vlada je julija lani Hrvaški v okviru predloga za rešitev odprtih vprašanj - ki sicer še ni bilo objavljen - ponudila tudi predlog za rešitev vprašanja varčevalcev LB, a je Zagreb v odgovoru ponovil stališče, da mora LB vrniti dolg hrvaškim varčevalcem, saj gre za civilnopravno razmerje med varčevalci in banko.
Slovenija, ki vztraja, da gre za nasledstveno vprašanje, sicer podpira tudi rešitev na civilnopravni ravni, če bi Hrvaška omogočila izplačilo terjatev, ki jih ima LB do hrvaških podjetij. Po podatkih LB ima namreč LB Zagreb do pravnih oseb na Hrvaškem dvakrat več terjatev, kot znaša njen dolg varčevalcem, in je pripravljena varčevalcem dolg vrniti, če bi ji poplačali njene terjatve.
