Evropsko sodišče za človekove pravice je razsodilo, da je odločitev za ureditev zakonske zveze med istospolnimi partnerji v pristojnosti držav. S tem je ovrglo demagogijo slovenske vladajoče koalicije, ki nasprotnike predlaganega družinskega zakonika izenačuje s skrajneži in homofobijo. Medtem ko je slovenska politika skoraj enotno obsodila napade na istospolno skupnost, se za podobne napade na duhovnike komaj kdo zmeni.
Pred parado ponosa v Ljubljani je bil lokal Cafe Open, v katerem se zbirajo aktivisti za pravice istospolnih, spet tarča napada objestnežev. Neznanci so dvakrat vanj vrgli molotovke, nato pa ga popisali z napisoma Smrt pedrom! in Buška je buška peder. Podoben grafit se je pojavil tudi na stanovanjski hiši pravosodnega ministra Aleša Zalarja.Njegova žena, sodnica Andreja Kocjančič Zalar, je pred meseci mlada napadalca na gejevskega aktivista Mitjo Blažiča obsodila na leto in pol zaporne kazni, ker sta pred natančno letom dni napadla lokal Cafe Open in pretepla Blažiča, ki je dobil lažje telesne poškodbe. Tolikšna obsodba je razburila precejšnjo skupino pretežno mladih ljudi, ki so izrazili protest pred ljubljanskim sodiščem.
Sodba Evropskega sodišča
Vsekakor je napade na istospolno skupnost treba najostreje obsoditi, po drugi strani pa se zastavlja vprašanje, ali je bilo to nasilje kakorkoli spodbujeno oziroma politično zlorabljeno. Politiki iz vladajoče koalicije namreč skušajo v javnosti prikazati nasprotnike predlaganega družinskega zakonika, konkretno nasprotnike izenačitve istospolne skupnosti z družino, kot nestrpneže oziroma homofobe. Napad na Cafe Open in istospolno skupnost pa so izkoristili za dodaten obračun z opozicijo, ki nasprotuje novemu družinskemu zakoniku.
Po drugi strani je Evropsko sodišče za človekove pravice 24. junija razsodilo o tožbi istospolnega para proti Avstriji, ker jima ne omogoči poroke. Horst Mihael Schalk in Johann Franz Kopf z Dunaja sta v tožbi zatrjevala, da jima je zaradi tega, ker ne moreta skleniti istospolne zakonske zveze, kratena pravica do zakonske zveze in spoštovanja zasebnega življenja. Nista se pritoževala nad tem, da jima pravni red ne bi priznaval nekaterih pravic in privilegijev, ki jih priznava poročenim parom.
Evropsko sodišče ju je soglasno zavrnilo z mnenjem, da 12. člen konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ne zavezuje držav, da bi morale omogočiti možnost poroke tudi istospolnim parom: »Nacionalne oblasti so najbolj pristojne, da ocenijo razmere in se odzovejo na potrebe družbe na tem področju z domnevo, da ima poroka globoko zakoreninjene družbene in kulturne konotacije, ki se od družbe do družbe razlikujejo.«
Ob tem je sodišče navedlo, da je med 47 državami članicami Sveta EU v 21 veljajo zakoni, ki dovoljujejo sklenitev istospolnih civilnih partnerstev (med takimi je tudi Slovenija), v šestih državah pa so homoseksualne poroke mogoče (vključno z nedavno sprejetim zakonom na Islandiji jih je sedem).
VEČ V TISKANI IZDAJI