Izvoljeni predstavniki ljudstva mesečno zaslužijo med 3900 in 5800 evri bruto osnovne plače, poleg tega pa jim pripadajo tudi nekateri drugi prejemki in ugodnosti. A spričo negotovih gospodarskih razmer se, sodeč po napovedih vlade, v prihodnje tudi poslankam in poslancem obeta zategovanje pasov.
Poslanci so glede na stalne dolžnosti v državnem zboru in funkcije, ki jih opravljajo, razvrščeni v različne plačne razrede po zakonu o sistemu plač v javnem sektorju. Najvišje je uvrščen predsednik državnega zbora Pavel Gantar, ki mesečno zasluži 5809 evrov bruto osnovne plače.
Po 5164 evrov osnovne plače na mesec prejemajo podpredsedniki parlamenta, Miran Potrč, France Cukjati in Vasja Klavora. Poleg njih pa sta v isti plačni razred uvrščena še Bojan Kontič (SD) in Jože Tanko (SDS) kot vodji poslanskih skupin, ki imata več kot 20 poslancev.
V naslednjo plačno skupino sodijo vodje ostalih poslanskih skupin pa tudi predsedniki večine parlamentarnih delovnih teles, ki mesečno zaslužijo po 4774 evrov. Vodje poslanskih skupin z manj kot 20 poslanci so Cveta Zalokar Oražem (Zares), Franc Žnidaršič (DeSUS), Zmago Jelinčič (SNS), Jakob Presečnik (SLS) in Borut Sajovic (LDS).
Enako vsoto kot predsedniki delovnih teles zaslužijo tudi Vili Rezman (DeSUS), Zvonko Černač (SDS), Vili Trofenik (Zares), Breda Pečan (SD), Franc Bogovič (SLS), Anton Rop (SD), Andrej Vizjak (SDS), Ivo Vajgl (Zares), Vinko Gorenak (SDS), Jožef Jerovšek (SDS), Janko Veber (SD), Ljubo Germič (LDS), Majda Potrata (SD), Andreja Črnak Meglič (SD), Branko Grims (SDS), Miro Petek (SDS), Darja Lavtižar Bebler (SD) in Dušan Kumer (SD).
Predsedniki drugih delovnih teles (komisij za poslovnik, za peticije, za narodni skupnosti ter komisije po zakonu o preprečevanju korupcije) pa prejemajo nekoliko nižjo plačo, in sicer 4414 evrov. To so Anton Anderlič (LDS), Eva Irgl (SDS), Laszlo Göncz (narodna skupnost) in Branko Marinič (SDS).
V plačni razred nižje so uvrščeni namestniki vodij poslanskih poslanskih skupin. Po 4244 evrov bruto plače zaslužijo Samo Bevk (SD), Melita Župevc (SD), Alenka Jeraj (SDS), Rudolf Petan (SDS), Franci Kek (Zares), Anton Urh (DeSUS) in Srečko Prijatelj (SNS).
Ostali poslanci, ki so podpredsedniki delovnih teles ali pa v parlamentu nimajo pomembnejših funkcij, pa mesečno zaslužijo in 3924 do 4081 evrov bruto osnovne plače.
Zakon o sistemu plač v javnem sektorju določa, da funkcionarjem, kar velja tudi za poslance, pripada poleg osnovne plače samo dodatek na delovno dobo.
Sicer pa poslanci prejemajo tudi mesečni pavšal za pokrivanje materialnih stroškov pri opravljanju funkcije v zvezi z delom v volilni enoti, kot so obiski v volilni enoti, uporaba prostorov zunaj prostorov poslanske pisarne, obveščanje o aktivnostih v volilni enoti in podobno. Višina pavšala je odvisna od oddaljenosti, znaša pa od 503 do 956 evrov.
Predstavniki ljudstva prejemajo še dodatnih 200 evrov za pokrivanje stroškov delovanja poslanskih pisarn, ki jih imajo poslanci v svojih volilnih enotah. Ta znesek je namenjen za najemnino in obratovalne stroške poslanskih pisarn, ostale stroške pa poslanci pokrivajo iz mesečnega pavšala.
Poslanke in poslanci prejemajo tudi nadomestilo za prehrano, in sicer 3,69 evra na dan, ter povračilo stroškov za prevoz z javnimi sredstvi. Tisti poslanci, ki prebivajo v službenih stanovanjih, pa prejemajo še po 305 evrov nadomestila za ločeno življenje.
V službenih stanovanjih sicer v tem mandatu prebiva 38 poslank in poslancev, od teh je bilo 23 dodeljenih na novo, 15 stanovanj pa so obdržali vnovič izvoljeni poslanci. Do službenega stanovanja so upravičeni poslanci, ki prebivajo najmanj 60 kilometrov od sedeža državnega zbora.
Službena stanovanja - državni zbor razpolaga 49 stanovanji - merijo od 19 do 69 kvadratnih metrov, vsa pa so v Ljubljani. Zanje poslanci mesečno plačujejo od 90 do 290 evrov. V najmanjšem stanovanju denimo prebiva samostojni poslanec Franc Pukšič, največje pa je bilo dodeljeno poslancu SNS Miranu Györeku.
Poslanci lahko uporabljajo tudi službene avtomobile. Državni zbor razpolaga s šestnajstimi službenimi vozili, ki so namenjena prevozu tujih gostov v Sloveniji in poslancem za službena potovanja v Sloveniji in v tujini. Službeno vozilo z voznikom lahko po vrstnem redu uporabljajo podpredsedniki državnega zbora, vodje poslanskih skupin, predsednik delovnih teles ter poslanke in poslanci, medtem ko ima predsednik DZ pravico do stalne uporabe službenega voznika z voznikom.
Vozila brez voznika pa za službene potrebe lahko uporabljajo poslanci in vsi zaposleni v DZ. Poslanskim skupinam je za službene potrebe poslancev dodeljeno v stalno uporabo po eno službeno vozilo na vsakih deset poslancev.
To pomeni, da službena vozila pripadajo le poslanskim skupinam SD in SDS, ki imata več kot deset poslancev. Koalicijski poslanci so sicer predlagali, da bi vsaki poslanski skupini v DZ odslej pripadalo po eno službeno vozilo in potem še po eno vozilo za vsakih naslednjih osem poslank in poslancev, kar pa so v opoziciji zavrnili.
Poslankam in poslancem sicer pripadajo tudi službeni telefoni in prenosni računalniki. Državni zbor jim plačuje mesečne stroške njihove uporabe, zgornji limit porabe pa znaša 3000 evrov na leto.
Spričo negotovih gospodarskih razmer pa se tudi izvoljenim predstavnikom ljudstva obeta zategovanje pasov. Potem ko je vlada že znižala plače ministrom in državnim sekretarjem ter zamrznila plače direktorjem v javnem sektorju, je ministrstvo za javno upravo tudi zadolžila, da pregleda tudi poslanske privilegije ter pripravi spremembe zakona o poslancih glede plač in ostalih prejemkov.