Nekdanji zaslužni komunistični funkcionarji, partizani, oficirji JLA, policisti, miličniki in udbovci uživajo izredno visoke pokojnine za "zasluge", ki jih ne bo oklestila niti pokojninska reforma. Ta ne bo odpravila številnih privilegijev, ki so si jih politični izbranci in nekatere skupine priborile v prejšnjem totalitarnem režimu in sedanji parlamentarni demokraciji. Bivši predsednik države Milan Kučan bo še naprej prejemal višjo pokojnino po predsedniškem zakonu, enako velja tudi za sedanjega predsednika Danila Türka. Podobno privilegijev ne bodo izgubili tudi tisti nekdanji poslanci, ki so se lahko upokojili s 25 leti delovne dobe.
Pokojninska reforma ne bo odpravila številnih privilegijev, ki so si jih politični izbranci in nekatere skupine priborile v prejšnjem totalitarnem režimu in sedanji parlamentarni demokraciji. Bivši predsednik države Milan Kučan bo še naprej prejemal višjo pokojnino po predsedniškem zakonu, enako velja tudi za sedanjega predsednika Danila Türka. Podobno privilegijev ne bodo izgubili tudi tisti nekdanji poslanci, ki so se lahko upokojili s 25 leti delovne dobe. Še naprej bodo nesorazmerno visoke pokojnine prejemali nekdanji zaslužni komunistični funkcionarji, partizani, oficirji JLA, policisti, miličniki in udbovci ter uživalci izjemnih pokojnin zaradi različnih zaslug.Navadni državljani bomo po predlagani pokojninski reformi morali delati vse do 65. leta oziroma do izpolnitve 40 let delovne dobe (moški) ali 38 let (ženske). Verjetno še pozneje, če se bodo pogoji za upokojevanje še spreminjali, na kar opozarjajo ekonomisti. Toda za peščico političnih izbrancev in pripadnikov nekaterih privilegiranih skupin, ki so se upokojili po precej ugodnejših pogojih kot drugi državljani, se ne bo spremenilo nič. Mnogi med njimi so zdaj najglasnejši podporniki pokojninske reforme, o kateri bomo glasovali na junijskem (trojnem) referendumu.
Predsednik z najvišjo pokojnino
Med najbolj glasnimi zagovorniki novega pokojninskega zakona je tudi nekdanji predsednik države Milan Kučan, ki je pred dnevom upora proti okupatorju na Pohorju poudaril: »Pokojninska reforma je nujna. In tudi druge spremembe. Slovenija je bila uspešna država, dokler smo to razumeli in smo bili pripravljeni na reforme, ker nam je politična elita tudi znala dopovedati, da so reforme potrebne.«
Osnovna težava je že v tem, da bo tudi Kučan svoje državljane težko prepričal o nujnosti reform, saj velja za najbolj privilegiranega upokojenca v državi. Konec januarja je v intervjuju za Reporter odgovoril, kolikšna je njegova pokojnina: »Pokojnina znaša 1.623 evrov, razlika do skupne višine 80 odstotkov plače predsednika države pa 1.597,96 evra.« Razliko plača državni proračun. Skupna Kučanova pokojnina torej znaša 3.220 evrov, kar močno presega celo najvišjo izplačano pokojnino, ki je po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) 2.262 evrov.
Zakon o zagotavljanju pogojev za opravljanje funkcije predsednika republike, ki določa tudi prejemke nekdanjega predsednika po njegovi upokojitvi, je bil sprejet na začetku leta 2003, dober mesec za tem, ko je Kučan zapustil položaj predsednika republike. V skladu s tem zakonom je najprej prejemal enoletno nadomestilo v višini plače predsednika republike, po upokojitvi pa je upravičen do prejemka razlike med redno pokojnino in 80 odstotki predsednikove plače.
Ob upokojitvi je Kučan dosegel starost 63 let, kar je po sedanji veljavni zakonodaji nekaj povsem običajnega, sporen je dodatek k pokojnini, ki izhaja iz njegove nekdanje politične funkcije. Ta privilegij čaka po izteku funkcije tudi sedanjega predsednika države Danila Türka, ki prav tako podpira pokojninsko reformo in poziva državljane, da jo podpremo na referendumu.
Protiustavno upokojevanje poslancev
Težko nas bodo o nujnosti sprejema pokojninske reforme prepričali tudi nekdanji poslanci, ki so se upokojili po spornem 39. členu zakona o poslancih, ki ga je pozneje razveljavilo ustavno sodišče. Zakon je sprejela osamosvojitvena skupščina leta 1992, v njem so si poslanci zagotovili pravico, da po prenehanju funkcije lahko zaprosijo za enoletno nadomestilo poslanske plače, ki ga lahko prejemajo največ dve leti, če medtem izpolnijo pogoje za upokojitev.
Ta člen še vedno velja, ustavno sodišče pa je razveljavilo določbo, po kateri so lahko poslanci uveljavljali pravico do upokojitve po splošnih predpisih, če so dopolnili najmanj 25 let delovne dobe. V tem primeru so dobili pokojnino v višini 70 odstotkov osnove, za vsako leto pokojninske dobe nad 25 let pa se je pokojnina povečala za dva odstotka pokojninske osnove, vendar največ do 85 odstotkov. Razliko do pokojnine po splošnih predpisih zagotavlja državni proračun, čeprav je jasno, da se po splošnih predpisih sploh ne bi mogli upokojiti.
Ustavno sodišče je dve leti pozneje ta člen razveljavilo, ker ta »nasprotuje načelu pravičnosti oziroma načelu pravne in socialne države, v kateri morajo biti pravice najvišjih nosilcev državne oblasti v razumnem sorazmerju s pravicami, ki jih država zagotavlja drugim državljanom.« Menilo je, da gre za znaten privilegij »brez utemeljitev in brez jasnih kriterijev« ter da se odmika od splošnih načel pokojninskega sistema, ko »določa najkrajšo pokojninsko dobo 25 let« in »ko sploh ne postavlja starostne meje«. Odločba ustavnih sodnikov je veljala le za naprej in v pridobljene privilegije ni posegla, zato so sporno upokojeni poslanci ohranili neustavne pravice.
VEČ V TISKANI IZDAJI