Zaslišanje Janeza Zemljariča: kaj bo razvpiti nekdanji šef Udbe povedal o svojih poslih?

DZ bo na izredni seji predvidoma za 24. september razpisal referendum o drugem tiru. Preiskovalna komisija o Teš 6 pripravlja soočenja ključnih prič, med drugim nekdanjega premierja Boruta Pahorja in nekdanjega predsednika Zaresa Gregorja Golobiča. Preiskovalna komisija o žilnih opornicah pa namerava zaslišati Janeza Zemljariča.

DZ bo razpisal referendum o drugem tiru

Državni zbor bo na torkovi izredni seji razpisal zakonodajni referendum o drugem tiru železniške proge med Divačo in Koprom. Referendum bo predvidoma 24. septembra, takšen datum namreč državnemu zboru predlaga odbor za infrastrukturo, okolje in prostor.

Pobudniki referenduma so sicer predlagali izvedbo skupaj s predsedniškimi volitvami, kar je bilo smiselno tudi za poslance SDS, NSi in Levice. A je večina članov odbora takšen predlog zavrnila, saj je zagovarjala stališče, da naj bo referendum izpeljan čim prej. Tudi predsednik DZ Milan Brglez je večkrat zavrnil možnost, da bi se predsedniške volitve izvedle na isti dan. Tako 24. september ostaja najverjetnejši datum izvedbe referenduma, roki za opravila, potrebna za izvedbo referenduma, pa bodo začela teči 6. julija.

Zahtevo za razpis referenduma je v DZ z več kot 48.000 podpisi podpore vložila civilna iniciativa Davkoplačevalci se ne damo, ki je mnenja, da je vladni projekt drugega tira v veliko škodo celotni državi. V zbiranje podpisov za referendum so se sicer vključile tudi nekatere opozicijske stranke, predvsem SDS, ki je pri tem odigrala ključno vlogo. Vlada pa medtem vztraja, da projekta ne bo opustila in bo z aktivnostmi nadaljevala po prvotnem načrtu.

Na preiskovalni komisiji o Teš 6 soočenje ključnih prič

Preiskovalna komisija DZ za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v Teš 6 v četrtek načrtuje soočenja ključnih prič. Med drugim se bosta soočila nekdanji premier in zdajšnji predsednik republike Borut Pahor ter nekdanji predsednik Zaresa in nekdanji visokošolski minister Gregor Golobič. Prav tako bo komisija soočila nekdanja gospodarska ministra Mateja Lahovnika in Darjo Radić ter nekdanja direktorja Teša Simona Tota in Uroša Rotnika.

Vsi so pred komisijo že nastopili. Pahor je v pričanju poudaril, da njegova vlada projekta ni niti začela niti končala, tudi ni sprejela odločitve o državnem poroštvu. Njegova vlada se je sicer z investicij strinjala, saj po Pahorjevih besedah nobena poročila in študije niso bile zadostna podlaga za njeno ustavitev, "čeprav je bilo vidno, da z njo ni vse prav". Golobič, ki je bil do izstopa stranke Zares iz koalicije minister v Pahorjevi vladi, pa je ocenil, da je bila glavna težava, da vlada ni naredila svojega dela. Po njegovem mnenju Teš 6 ni bil toliko energetski projekt, kot imenitna priložnost za krajo.

Nekdanji gospodarski minister v Pahorjevi vladi Lahovnik pa je članom preiskovalne komisije povedal, da na sejah vlade nikoli ni bilo predloga, da se Teš 6 ustavi ali opusti. Dodal je, da v celoti prevzema odgovornost za energetsko politiko v njegovem mandatu, ne prevzema pa odgovornosti za vodenje posameznih investicijskih družb. Projektu pa je nasprotovala Lahovnikova naslednica Darja Radić, ki je pred preiskovalno komisijo povedala, da je projekt poskušala upočasniti, ko je ugotovila, da z njim ni vse v redu. A je pri tem ni podprla nobena stranka, je dodala.

Zdravstvena preiskovalna komisija pričakuje Miklavčiča in Zemljariča

Parlamentarna komisija, ki preiskuje domnevne zlorabe pri prodaji in nakupu žilnih opornic, je aprila sklenila, da bo na zaslišanje povabila vse ministre za zdravje od leta 2009, tudi zdajšnjo ministrico Milojko Kolar Celarc. Kot prva sta sredi junija na vprašanja komisije odgovarjala Dorijan Marušič in Tomaž Gantar. Na seji v torek pa komisija pričakuje Boruta Miklavčiča, ki je ministrstvo vodil od 22. novembra 2008 do 7. aprila 2010.

Poleg Miklavčiča je na sejo kot priča povabljen še nekdanji politik Janez Zemljarič, ki je bil v obdobju 1968-1973 tudi na čelu ljubljanskega kliničnega centra. Ker naj bi bil v veliki meri zaslužen za njegovo izgradnjo, s čimer je Slovenija dobila vrhunsko zdravstveno ustanovo, je bil leta 1973 odlikovan s podelitvijo naziva častni član kliničnega centra. Komisijo predvsem zanima, ali je Zemljarič kot lobist tudi v poznejših letih vplival na poslovne odločitve zavoda.

Leta 2014 sta bila Zemljarič in takratni prvi mož Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Simon Vrhunec zaslišana v preiskavi domnevnih preplačil vzdrževanja operacijskih miz. Zemljarič je takrat zanikal, da bi njegovo svetovalno podjetje Eti-Par kakor koli poslovalo z UKC. Sicer naj bi Zemljarič v času Vrhunčevega vodenja UKC večkrat obiskal upravno stavbo zavoda. Razlog naj bi bil v tem, da je Vrhunec ohranjal stike z vsemi bivšimi generalnimi direktorji kliničnega centra.

Preiskovalna komisija DZ o ugotavljanju zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic je bila sicer ustanovljena aprila 2016, medtem ko zgodba o preplačilih žilnih opornic sega v leto 2013. Predsednica komisije Jelka Godec (SDS) je 6. junija v predstavitvi enoletnega dela komisije poudarila, da se je v slovenskem zdravstvu zagotovo preplačevalo žilne opornice, tudi do štirikrat.

Ugotovitve komisije po mnenju Godčeve ne puščajo nobenega dvoma, da so nabavne službe v bolnišnicah zavestno kršile zakon o javnem naročanju.

Državni svetniki na terenski seji v Mariboru

Na redni seji se bodo v sredo sestali tudi državni svetniki, ki pa se bodo tokrat odpravili na terensko sejo v Maribor. Opredelili se bodo do novele zakona o zdravstveni dejavnosti, zakona o celostni obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami ter noveli zakona o cestninjenju. Poleg tega bodo sprejeli finančni in kadrovski načrt DS za leti 2018 in 2019.

Odločali bodo tudi o pobudi državnega svetnika Zorana Božiča, da predlagajo avtentično razlago zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Po tej razlagi bi bil temelj delovne obveznosti učitelja pouk oziroma določeno tedensko število pedagoških ur, vse drugo delo učiteljev pa bi ostalo časovno neopredeljeno.