V času te vlade se politični pritiski neverjetno stopnjujejo, je kritičen Aleš Hauc, generalni direktor Pošte Slovenije. Hauc pojasnjuje ozadje vladnega problematiziranja njegove plače v višini 9.400 evrov bruto. Pri tem ministrstvo za gospodarstvo na čelu z ministrico Darjo Radić iz Zares deluje usklajeno z nekaterimi mediji, vlada je pred kratkim zaradi njegove domnevno nezakonito visoke plače celo zamenjala nadzornike Pošte. Politični pritiski nanj trajajo že od volitev leta 2008 in se stopnjujejo. Hauc poudarja, da ves čas dela uspešno in zakonito, tudi v kriznih letih ima Pošta visok dobiček. Opozarja, da je vlada nedavno sprejela osupljiv sklep, da mora Pošta v proračun iz lanskoletnega bilančnega dobička vplačati kar 23 milijonov evrov, ne da bi kdo vodstvo družbe sploh vprašal, kaj bo to pomenilo za njihov razvoj. Odstopiti z mesta generalnega direktorja ne namerava v nobenem primeru, zaradi pristranskega poročanja pa razmišlja o tožbi proti POP TV oziroma Pro Plusu.
Zadeve ne bi gledal tako črno, kot se morda zdaj prikazuje v javnosti po nekaterih medijih. Nimam razloga, da bi odstopil, to bi bilo po mojem mnenju tudi v nasprotju z dosedanjim korektnim in uspešnim vodenjem Pošte Slovenije (PS). V poslovodstvu bomo počakali novi nadzorni svet in seveda jasno predstavili poslovanje PS. Nadzornemu svetu bomo tudi predlagali izvedbo revizije poslovanja PS, saj smo mnenja, da smo v celotnem mandatu uprave pod mojim vodstvom poslovali profesionalno in korektno. Tudi kot preizkušeni notranji revizor s certifikatom Slovenskega instituta za revizijo v Ljubljani nimam nobenega problema s tem, da nam poslovanje PS pod mojim mandatom revidira izbrana revizijska družba na podlagi javnega naročila. Z objavo njenih izsledkov pa bi morda končno zaprli usta vsem tistim, ki nas z anonimkami, polnimi lažmi, namigovanj, klevet in gnojnice, ki jih nekateri mediji pridno povzemajo, obtožujejo nezakonitega in nepravilnega poslovanja, kar že vnaprej ostro zavračamo. Odločitev je potem vedno v rokah nadzornega sveta; kako se bo odločil, ali bo naročil revizijo ali ne, ta tudi imenuje in razrešuje upravo, in to je njegova pristojnost in pravica po zakonu o gospodarskih družbah. Menim, da je prav, da si nadzorniki in mi najprej pridobimo vzajemno zaupanje; v poslovodstvu sta poleg mene še namestnik mag. Igor Marinič in član Vinko Filipič. V nobenem primeru v poslovodstvu ne nameravamo odstopiti, ne vidimo nobenega razloga za to, kot sem že prej argumentiral.
Vas čudi, da je za vlado nenadoma postala sporna višina vaše plače. Plača predsednika uprave Kapitalske družbe Boruta Jamnika 12.750 evrov bruto na mesec, pa očitno za ministrico za gospodarstvo in vlado ni sporna.
Kot generalni direktor se ne smem izjasniti, kakšno plačo imam, saj mi jo določajo nadzorniki, jaz pa sem lahko z njo zadovoljen ali pa tudi ne. Nadzorni svet Pošte je skušal priti v stik z ministrico Radićevo. Konec junija smo na ministrstvo za gospodarstvo poslali vse pogodbe poslovodstva, toda do začetka septembra se ni zgodilo prav nič glede tega. Ne predsednik nadzornega sveta ne v poslovodstvu nismo dobili nobenega uradnega dopisa, da bi bilo z mojo plačo kaj narobe. Dvakrat smo poskusili skupaj s predsednikom nadzornega sveta priti v stik z ministrico in med drugim razen predstavitve poslovanja PS tudi razčistiti morebitne nejasnosti v zvezi s plačo, dvakrat smo že imeli napovedani termin in dvakrat je bil s strani ministrstva tudi odpovedan. Menimo in se pri tem sklicujemo tudi na pridobljena pravna mnenja, da je Lahovnikov zakon zelo nejasen, saj ne določa načina izračuna povprečne plače v posamezni gospodarski družbi, ki je osnova za izračun plač poslovodstva. Niti zakon niti odredba eksplicitno ne določata izbire metode za izračun povprečne plače. Še danes ne vemo, katera je prava formula, za katero mnogi pravijo, da bi jo moral vedeti vsak srednješolec, pa nam tega ministrstvo za gospodarstvo ni povedalo.
Na začetku septembra ste dobili nekakšen njihov odgovor po POP TV, kjer so začeli udarno »razkrivati«, da imate previsoko plačo.
To nas je zelo začudilo, ker so nadzorniki pričakovali, da se bodo na ministrstvu za gospodarstvo, če so že menili, da plača generalnega direktorja Pošte ni v skladu z zakonodajo, obrnili nanje in jih opozorili. Toda ponavljam, pisnih opozoril z ministrstva o tem od 24. junija, ko smo naše pogodbe poslali na ministrstvo, ni bilo, vse do tega prispevka na POP TV, ki ga omenjate. Namen nadzornikov gotovo ni bil, da bi ravnali nezakonito, temveč bi imeli, tako kot vedno, zakonito in korektno poslovanje.
Kako se vam zdi bolj primerno urejati plače direktorjev v državnih podjetjih kot pa z zakonom?
Država ima vso pravico določati prejemke poslovodnim osebam v državnih družbah. Te pravice ji nihče ne odreka, mi pa še najmanj. Toda v Evropski uniji imajo primerljiv zakon samo še na Poljskem, kolikor mi vemo. Plače direktorjev v državnih družbah določajo v EU s smernicami, ki jih morajo upoštevati nadzorni sveti, ne pa z zakonom. Na Pošti se z Lahovnikovim zakonom sploh nismo ukvarjali, dokler nisem bil potrjen za nov mandat generalnega direktorja in so morale strokovne službe napisati mojo pogodbo o zaposlitvi. Bolj primerne od zakona bi bile jasno napisane smernice odborom družb oziroma nadzornim svetom za določanje prejemkov poslovodnih oseb v državnih družbah, kot jih poznajo države EU. Če se jih nadzorniki ne bi držali, torej jasno napisanih smernic, pa jih lahko država kadarkoli zamenja, kot jih sicer lahko kadarkoli zamenja brez razloga, če to želi, samo ne, prosim, govoriti, da so morali oditi zaradi nezakonitosti, če jim ta ni bila dokazana na sodišču. Namesto da zdaj vsi na vse kriplje zagovarjajo ta Lahovnikov zakon, bi se morali vprašati o njegovi pravni nejasnosti, smiselnosti in kakšno škodo bo naredil družbam v državni lasti. Ministrica za gospodarstvo bi po mojem mnenju, če bi zakon umaknila in ga nadomestila s sodobnimi, jasno napisanimi smernicami za določanje prejemkov državnih direktorjev, storila zares veliko profesionalno dejanje, ki bi ga strokovna javnost in tujina izredno pozitivno sprejeli.
VEČ V TISKANI IZDAJI
