Vzrok za to so različne temperature, saj so 26. aprila na primer v Veržeju izmerili minus 3,5 stopinje Celzija, v Lendavi pa 2,3 stopinje nad ničlo. Na lendavskem območju je tako škoda zaradi pozebe najmanjša, na soboškem območju je bila večja, prav tako v okolici Gornje Radgone, najbolj na udaru pa je bil prleški konec.
Kot pravi Metka Barbarič s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota, njihovi svetovalci ugotavljajo, da so glede na prve ocene škode na poljščinah določene kulture, ki so bile v občutljivi fazi za nizke temperature, utrpele škodo, ki na začetku ni bila vidna. Najbolj prizadeta je ozimna pšenica, za katero ni nihče pričakoval, da jo nizke temperature lahko tako močno poškodujejo. Prav tako so močno prizadeti ječmeni, zato so nekatere površine kmetovalci preorali in posejali koruzo. Tako je bilo na približno 500 hektarjih.
"Za pšenico, ki najbolj kaže posledice pozebe, pa je bilo prepozno, da bi jih preoravali, gospodarsko vprašljiv pa je bil tudi nanos fitofarmacevtskih sredstev v klas, ker jih je ponekod več polovica popolnoma praznih, belih, ali pa je ostalo zgolj vreteno klasa," pojasnjuje Barbaričeva in dodaja, da se odstotek poškodovanosti pri pšenici precej hitro širi in da je iz dneva v dan več klasov popolnoma uničenih.
Prav tako ni bila gospodarsko smiselna uporaba fungicidov v klas pri ječmenih, pri oljni ogrščici pa ugotavljajo, da so zgornji stroki prazni, ponekod tudi do 40 odstotkov in morda več, a tudi v tem primeru so svetovalci previdni in opozarjajo, da bo končna ocena možna šele po žetvi.
Bolje pa so je odnesla koruza, ki je v Pomurju posejana na 22.000 hektarjih. Čeprav je na začetku kazalo, da bo precej prizadeta, se je popravila in strokovnjaki ne pričakujejo, da bi se poškodovanost stopnjevala oziroma o večji škodi pri njej ne govorijo več.
Ob lepem vremenu bi se lahko žetev letos začela nekoliko prej, kot je običajno, oljna ogrščica, ki raste na tisoč hektarjih bi tako prišla na vrsto že prihodnji teden, potem pa ječmen in pšenica. Slednja v Pomurju raste na 18.000 hektarjih, ječmen na 6800 hektarjih, rž in tritikala pa na dobrih 1100 oziroma 1400 hektarjih površin.