Poslanec SDS Vinko Gorenak je uspel s tožbo proti razvpitemu blogerju Mitji Kunstlju in podjetju, ki je bilo lastnik strežnika, na katerem je gostoval Kunstljev blog.
Višje sodišče je namreč zavrnilo pritožbo podjetja Hitrost.com, ki je bilo 29. septembra lani na okrožnem sodišču na Jesenicah obsojeno, da skupaj z Mitjo Kunstljem prvemu tožniku Vinku Gorenaku plača 3000 evrov in zamudne obresti, drugemu tožniku Dejanu Kalohu pa 2500 evrov ter obresti. Hitrost.com mora obema tožnikoma tudi povrniti pravdne stroške.
Podjetje se je zoper sodbo pritožilo na višje sodišče v Ljubljani in zahtevalo razveljavitev sodbe ter vrnitev zadeve na prvo stopnjo. Zagovornica podjetja Polona Hrastnik je menila, da si je sodišče zmotno razlagalo 11. člen Zakona o elektronskem poslovanju na trgu (v nadaljevanju ZEPT). Čeprav je bila Hitrost.com obveščena, da je Kunstljevo pisanje domnevno protipravno, naj zakon njene stranke naj ne bi bila zavezoval k takojšnjemu umiku dostopa do Kunstljevih zapisov, trdi odvetnica.
Gorenak in drugi tožnik sta še pred vložitvijo tožbe zahtevala, da Hitrost.com izklopi strežnik s spornimi vsebinami, a podjetje tega ni storilo. Odvetnica vztraja, da bi takojšen izklop strežnika lahko povzročil veliko gospodarsko in poslovno škodo.
Je pa zato podjetje strežnik izklopilo po prejemu tožbe. Sporna vsebina naj bi se nahajala na virtualnem privatnem strežniku (VPS), ki ga je, tako trdi Hitrost.com, upravljala izključno družba VEGSS, d.o.o., ki naj bi zavračala komunikacijo s Hitrost.com. Prav zaradi tega naj bi Hitrost.com po prejemu tožbe izklopila VPS , ki ga je imel v najemu VEGSS, pravi odvetnica Hrastnikova.
»Toženka ni bila seznanjena s protipravnostjo vsebin, niti s tem, kje naj bi se te vsebine dejansko nahajale, predvsem pa ni imela nobene tehnične ali zakonske možnosti preveriti morebitno spornost oziroma protipravnost vsebin, kakor tudi ne, kje se nahajajo,« Hrastnikova brani Hitrost.com.
Višje sodišče je nasprotno menilo, da bi moralo podjetje dostop do strežnika s spornimi Kunstljevimi zapisi onemogočiti takoj, ko je bilo obveščeno, da gre za domnevno protipravne vsebine in ne šele po prejemu tožbe.
»Če obvestila o protipravnosti ne upošteva, ponudnik storitev ni kar samodejno in mimo ustreznih sodnih postopkov odgovoren za te vsebine. V takem primeru ponudnik storitev nase prevzame tveganje, da bodo v prihodnosti pristojna civilna ali kazenska sodišča poleg avtorja (v obravnavanem primeru drugega toženca Mitje Kunstlja) tudi njega spoznala za odgovornega zaradi protipravnosti teh vsebin v skladu s splošnimi pravili civilnega ali kazenskega prava,« pravi višje sodišče.
Od trenutka, ko je bilo podjetje obveščeno, da gre za protipravne vsebine, je bilo zavezano nemudoma odstraniti sporni blog ali vsaj onemogočiti dostop do njega, navaja sodišče. Ker tega ni storilo, je skupaj s Kunstljem odškodninsko odgovorno.
