Revija Reporter
Slovenija

Zaradi kršenja ustave naj starši nehajo plačevati šolnino

Ivan Puc

5. dec. 2018 15:31 Osveženo: 15:58 / 05. 12. 2018

Deli na:

Pred štirimi leti so ustavni sodniki izdali odločbo o neustavni ureditvi financiranja zasebnih šol

Ustavno sodišče

Pred štirimi mleti, natanko 4. decembra 2014, so ustavni sodniki izdali odločbo o neustavni ureditvi financiranja zasebnih šol in naložili državnem zboru, da to neustavnost v letu dni odpravi.

V SMC so o tem ves mandat niso bili sposobni dogovoriti ne z levo (da bi s spremembo ustave obšli voljo ustavnega sodišča) in ne z desno stranjo parlamenta. Neustavni položaj se je posegom Svetega sedeža lani internacionaliziral, ko je papež Frančišek v avdienco sprejel takratnega apostolskega nuncija v Sloveniji Juliusza Janusza.

Najvišji slovenski politiki govore z lepimi besedami o odnosu med Slovenijo in Svetim sedežem, v resnici pa je »dejavnost Cerkve v praksi ovirana s strani nerazložljive enostranskosti vlade in parlamenta«, je nuncij dejal papežu.

Napočil je čas, kot je to pred letom predlagal nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec, da ustavno sodišče zaradi trajajočo protiustavnosti samo s sodniškim aktivizmom stopnjuje sankcije.

Leto je naokoli in nedavno se je v Vatikanu mudil nekdanji predsednik vlade in zdajšnji zunanji minister Miro Cerar. Sprejela sta ga državni tajnik kardinal Pietro Parolin in tajnik za odnose z državami nadškof Paul Richard Gallagher. Več o tem, da bo dialog med Cerkvijo in državo tudi pod novo vlado potekal redno, iz sporočila zunanjega ministrstva nismo razbrali.

Napočil je čas, kot je to pred letom predlagal nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec, da ustavno sodišče zaradi trajajočo protiustavnosti samo s sodniškim aktivizmom stopnjuje sankcije. S tem bi stopilo v čevlje zakonodajalca in samo uredilo ustavno materijo financiranja zasebnih šol. Lahko pa bi, to je pred dnevi predlagal profesor Matej Avbelj, starši preprosto prenehali plačevati 20 odstotkov šolnine in se neposredno obrnejo na ustavno odločbo kot izvršilni naslov.

Tako bi lahko ravnale prizadete šole in prav tako neposredno zahtevale od vlade manjkajočih 20 odstotkov denarja. »Mislim, da bi se to moralo zgoditi že zdavnaj, ne pa da se tako potrpežljivo čaka, kdaj se bo politika zganila,« je dejal za portal Domovina.