Zaradi dviga plač v javnem sektorju imajo na RTVS manj denarja za ustvarjanje programa

Ta je bil po besedah generalnega direktorja RTVS Igorja Kadunca potreben predvsem zaradi povečanja stroškov dela po sprostitvi napredovanj v javnem sektorju.

Kadunc je dejal, da je rebalans finančnega načrta in tudi programsko-produkcijskega načrta potreben, da bi vsaj delno uskladili porabo z razpolagajočimi sredstvi. Po predlogu je za 2,9 milijona evrov ukrepov, ki znižujejo stroške oz. predstavljajo prihranke, ter 3,5 milijona evrov, ki jih zvišujejo. Največji del dodatnih stroškov, 2,7 milijona evrov, gre na račun povišanja stroškov dela po lanskoletnem sklepu vlade o sprostitvi napredovanj v javnem sektorju, katerega del je RTVS.

Glede na spremembe programsko-produkcijskega načrta bo največje breme nosila Televizija Slovenija, je pojasnil in dodal, da bo televizija razpolagala s tremi milijoni evrov manj kot lani. To se bo, kot je opozoril, na kratki rok poznalo tudi na programih. A predlog sprememb po njegovih besedah predstavlja še sprejemljivo raven, da ne bi programa tako osiromašili, da bi postal negledljiv. Nekoliko več sredstev pa bodo namenili multimedijskemu centru in radiu.

Preostalih več kot 550.000 evrov, kolikor jim manjka do izravnave finančnega načrta, bi dobili s prodajo delnic. V izvedbo izgradnje "news centra" po besedah generalnega direktorja še ne bodo šli, bodo pa še letos namenili sredstva za nov IT program, kar je sicer bilo načrtovano za prihodnje leto.

Programska svetnica Petra Ložar je opozorila, da se v predlogu rebalansa zvišujejo sredstva v višini 619.000 evrov za koprodukcijo. Jedrt Jež Furlan pa je dejala, da jo boli zmanjšanje sredstev za predvajanje tujega programa (filmi in serije), zato se sprašuje, ali se bo to odrazilo v izgubi gledalcev. Podobne pomisleke glede zmanjšanja tujega programa je imela tudi Danica Cmrečnjak, ki je hkrati opozorila, da se s predlogoma rebalansov povečuje število zaposlenih in zmanjšuje proizvodnja.

Mitja Rotovnik pa je izpostavil, da vprašanje, ali podpreti rebalans ali ne, pomeni, ali podpreti ali ne generalnega direktorja. Z rebalansom pa se po njegovem mnenju plačujejo računi za zavoženo kadrovsko politiko, ki sedaj vpliva na finance in zmanjševanje programa. Po njegovih besedah se bo tretji program televizije "popolnoma razsul", skupaj pa se bo z rebalansom ukinilo 527 enot.

Jelka Stergel, ki je po odstopu Mirana Zupaniča kot njegova namestnica vodila sejo, pa je pozdravila predlog rebalansov, ki prinaša bolj transparentno sliko, kako bo hiša nadaljevala delo v drugi polovici leta. Dejala je, da je treba prisluhniti potrebam po investicijah in modernizaciji, glede zmanjševanja tujega programa pa meni, da se obseg ne bo spremenil, ampak se bo več črpalo iz že zakupljenih pravic predvajanja.

Kadunc je opozoril, da so se skupni stroški dela v zadnjih desetih letih znižali z 80 na 74 milijonov evrov. Sedaj se po njegovih besedah zaposluje dolgoletne honorarne sodelavce, kar se v skupnem proračunu ne bo poznalo, saj se bodo zmanjšali stroški za zunanje sodelavce. "Problem je, da nam primanjkuje denarja za vse to plačevati," je dejal.

Če programski svet ne bi sprejel programsko-produkcijskega načrta, bo RTVS imela "16. avgusta sanacijski program, ki bo enak temu rebalansu". Če nadzorni svet ne bi potrdil spremembe finančnega načrta, ne bi mogli prodati delnic in RTVS bi imel 600.000 evrov izgube. Prav tako bi zmanjševali predvidene investicije.

Direktorica Televizije Slovenija Ljerka Bizilj pa je glede predvajanja tujega programa pojasnila, da bodo na prvem programu ohranili premiere, na drugem pa bo kakšna ponovitev več. Sicer pa je izpostavila, da se na televiziji ne le zvišujejo stroški dela, pač pa so do sedaj z več kot pol milijona evrov nad predvidenim načrtom pri pridobivanju sredstev.

Programski svet se je tudi seznanil s poročilom vodstva o notranjem nadzoru v programih RTVS. Predsednikom komisij znotraj programskega sveta predlagajo, naj na dnevni red naslednje seje uvrstijo ta dokument.