Zaprtje Hude jame pred očmi javnosti

Huda Jama, prizorišče enega najhujših množičnih zločinov na Slovenskem, se obeta, da jo bodo zaprli za javnost. Trenutna oblast ne kaže interesa za ureditev kraja zločina, ki so ga zagrešile partizansko-komunistične oblasti neposredno po drugi svetovni vojni. Večina žrtev bo ostala v rudniku, v kostnici, ki bo dograjena v rovu, bo namreč dovolj prostora le za ostanke 1360 trupel, v Hudi jami pa naj bi jih bilo vsaj 3000.

V četrtek, 3. marca, bosta minili dve leti od odkritja več sto mumificiranih  posmrtnih ostankov množičnega zločina v Hudi jami pri Laškem. Število usmrčenih še vedno ni natančno znano, saj so jih metali v 45 metrov globok navpičen jašek, iznašanje trupel pa se je že prej končalo na globini petih metrov. Po ocenah je bilo umorjenih vsaj tri tisoč ljudi. Konec marca bo v rovu dograjena kostnica, kamor bodo v posebnih škatlah preneseni do zdaj izneseni posmrtni ostanki. »Za to so bili potrebni precejšnji posegi. Mehmedelija Alić iz Rudnika Trbovlje, ki je vodil vodi jamska dela, se je zelo potrudil,« pravi vodja evidentiranja prikritih grobišč Mitja Ferenc, ki opozarja, da ta rešitev ni ustrezna. Ker bo kostnica v zaprtem delu rudnika to dolgoročno pomeni zaprtje Hude jame pred očmi javnosti.

Ferenc še vedno vztraja pri tem, da bi se vse žrtve iznesli iz rudnika, s čimer bi svojcem in drugim omogočil dostop do grobov, kjer bi lahko prižgali sveče, prinesli cvetje in se poklonili žrtvam – če vedo, da so tam njihovi svojci ali ne. »Zavzemali smo se za to, da bi bilo to pred Barbarinim rovom, ker je to tudi državna parcela in bi jo tako lažje uredili.« Se je država odločila za kostnico zaradi denarja? »Ne, le zakaj bi dajali pol milijona evrov za ureditev kostnice v rudniku? Iz rova je bilo treba iznesti ves material, razširiti profil. Del rova, kjer bo kostnica, je bil namreč zasut z jalovino, ki so jo med iskanjem žrtev spravljali iz jaška. Z razstreljevanjem je bilo treba razširiti tudi prostor za kostnico, urediti odvajanje vode, elektrifikacijo, zračenje …« Sedemdeset metrov urejenega rova za kostnico omogoča pokop 1360 škatel. Če bi žrtve še kdaj odnašali, v kostnici zanje ne bi bilo prostora. Prav zato je Ferenc prepričan, da se je s kostnico, ki jo je v nasprotju z javnostjo vsilila oblast, ta možnost dejansko zapečatena,

Ali je prav to namen države? »Kdo pa bi rad videl, da bi urejeno grobno polje postalo prizorišče večjih obiskovanj Slovencev in tudi Hrvatov. Najlažje je zapreti rudnik, postaviti spomenik in reči, da so žrtve pietetno pokopane v kostnici. Vanjo bo najprej gotovo mogoče priti, saj jo bodo želeli predstavili javnosti. Kaj pa čez eno leto? Bo tudi takrat poskrbljeno za čelade, plašče, škornje, prezračevanje?« se sprašuje Ferenc. Opozarja, da je jašek urejen le provizorično. Čez nekaj časa se bo začel rušiti na žrtve, ki so v njem ostale. Po zatrdilih rudarjev bo odkopavanje takrat izredno težko nadaljevati. Treba bi bilo zavarovati tisti del jaška, iz katerega so izkopali pet metrov trupel. Že zdaj si namreč rudarji ne upajo po preperelih lesenih stopnicah do jaška.

Knjiga o Hudi jami, ki jo pripravljajo Mehmedelija Alić, kriminalist Pavel Jamnik in Ferenc, bo besedah slednjega opozorila tudi na ta vprašanja. Izšla bo v drugi polovici marca pri založbi Družina. »Kaj dosti očitno ne bomo mogli storiti, zato nam ostane le, da svoje delo publiciramo, kaj več pa bodo, če bodo želeli, postorili drugi – morda pod drugo oblastjo.«

Ob drugi obletnici vstopa na prizorišče zločina v rovu sv. Barbare v Hudi jami  bo Študijski center za narodno spravi v četrtek v svojih prostorih pripravil znanstveno srečanje. Med drugim bodo nastopili predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman (Tabuizacija in  detabiuzacija), vodja sektorja za vojna grobišča pri ministrstvu za delo Marko Štrovs, dr. Bojan Žalec z ljubljanske teološke fakultete (Temeljni problemi družbene morale na Slovenskem) in vodja policijske akcije Sprava, Pavel Jamnik (Fizični posegi v prikrita grobišča). Sodelovala bosta tudi psihologa že omenjene teološke fakultete dr. Lia Katarina Kompan Erzar in dr. Tomaž Erzar. Govorila bosta o generacijskem prenašanju travm iz preteklosti v okviru družine in o izgubljenem sočutju. Slikarka Margarita Maria Dolinar bo predstavila svojo Slovensko Guernico, kamor sodi tudi niz devetih slik o zločinu v Hudi jami.