Zamolčano: Resnica o političnih pritiskih na medije

Društvo novinarjev Slovenije je izrazilo zaskrbljenost ob zamenjavi predsednika uprave Dela Jurija Giacomellija, saj naj bi se ob tem pojavila ugibanja o morebitnih političnih ozadjih. Skrbi jih zlasti zaradi izkušenj iz leta 2006, ko naj bi politika »brutalno intervenirala v delovanje časopisa in mu s tem povzročila nepopravljivo škodo«. Napadli so tudi ustanovitev Planeta TV, ki »v teh negotovih časih uživa vso varnost državnega zavetja in pomoči, in to kljub številnim pravnim pomislekom«. Po mnenju DNS je njena ustanovitev v interesu nosilcev moči, ne pa tudi družbe in njenih državljanov.

Izjave DNS je skoraj dobesedno povzel prvak Igor Lukšič, ki je ob tem napadel tudi razrešitev nadzornikov na RTVS in predlagane kandidate za nadzorni svet STA. Med slednjimi je tudi podpredsednica Združenja novinarjev in publicistov Zlata Krašovec, zdaj upokojena dolgoletna novinarka, katere največji greh je ta, da piše kolumne za Reporter, kar je očitno za prvaka SD in novinarsko podružnico politične levice ključni razlog za diskvalifikacijo.

Naši novinarski kolegi v društvu in njihovi politični zavezniki so prezrli brutalni obračun na STA leta 2009, ko je direktor Bojan Veselinovič nekaj mesecev šikaniral odgovornega urednika Boruta Meška in ga nato odpustil, kmalu potem pa je Meško zbolel in umrl za rakom. V poravnavi z Meškovo družino je STA plačala odškodnino v višini šestih mesečnih plač odgovornega urednika. Združenje novinarjev in publicistov je na začetku leta na novo vlado naslovilo zahtevo po reviziji nezakonite razrešitve in prekinitvi delovnega razmerja Borutu Mešku. Več kot pol leta pozneje se še ni nič zgodilo, Veselinovič pa je še vedno na svojem položaju.

Prav tako so bili v DNS tiho, ko so leta 2010, v času Pahorjeve vlade, na politične pritiske opozarjali odgovorni uredniki več medijev. Tako je direktor in odgovorni urednik Financ Peter Frankl opozarjal na pritiske odvetnika Mira Senice, partnerja takratne notranje ministrice in predsednice LDS Katarine Kresal, ki mu je ponujal »pakt o nenapadanju« oziroma grozil s klici njihovega švedskega lastnika.

Takratni odgovorni urednik Dnevnika Ali Žerdin je opozarjal na pritiske agencije, ki jo je najelo kmetijsko ministrstvo, vodil ga je Milan Pogačnik, pozneje pa odstopil zaradi afere bulmastifi. Takratni odgovorni urednik Kanala A Bojan Traven pa je razkril različne pritiske takratne vladajoče politike, prav tako je pojasnil politično ozadje ukinitve izredno dobro gledane oddaje Trenja, in sicer zaradi kritik Gregorja Golobiča in poročanja o aferi Ultra. Čeprav ni šlo zgolj za ugibanja, ampak za konkretne očitke konkretnih odgovornih urednikov medijev, DNS zaradi tega ni protestiralo, ker je očitno ščitilo interese političnih zaveznikov.

VEČ V TISKANI IZDAJI