Revija Reporter
Slovenija

Zamolčano dejstvo: Po vojni zaprli 62.000 ljudi

Ivan Puc

20. okt. 2016 5:09 Osveženo: 10:02 / 09. 8. 2017

Deli na:

Dr. Milko Mikola se je svoji ženi zahvalil za potrpežljivost: »Lahko je vesela, saj ima ob sebi zgodovinarja, ki imajo radi arhivalije. Gorje pa ženam arheologov, saj se začno zanimati zanje šele, ko so pod zemljo.«

Razen zadnjega pol leta službovanja v Študijskem centru za narodno spravo dr. Milko Mikola nikoli ni delal v kateri od znanstvenoraziskovalnih ustanov, kjer bi se lahko v celoti posvetil samo raziskovalnemu delu. Kljub temu je napisal že več monografij o povojnem nasilju, ob svoji sedemdesetletnici pa je prejšnji teden predstavil delo Kazenske ustanove in zaporniki v Sloveniji 1945–1951.

Raziskovati je začel šele leta 1988, ko se je v celjskem arhivu prvič imel v rokah arhivske dokumente, ki pričajo o povojnem nasilju komunističnih oblasti. Predmet njegovega preučevanja so bile najprej povojne zaplembe premoženja. Magistriral je s tematiko nasilnih razlastitev premoženja na Celjskem, se nato lotil političnih sodnih procesov in leta 1995 izdal svojo prvo knjigo Sodni procesi na Celjskem 1944–1951. Sledilo je raziskovanje povojnih delovnih taborišč v Sloveniji. Nastala je knjiga Delo kot kazen. V tej pionirski študiji tudi v jugoslovanskem merilu je prikazal povojna taborišča za prisilno, poboljševalno in družbeno koristno delo v Sloveniji. Pred dobrimi desetimi leti se je zaposlil na Sektorju za popravo krivic in zasnoval izdajo zbornikov dokumentov in pričevanj o posameznih oblikah medvojnega in povojnega komunističnega nasilja v Sloveniji. Sam je zbral arhivske dokumente in pričevanja ter napisal uvodne študije za štiri zbornike: o delovnih taboriščih, o koncentracijskih taboriščih (v dveh knjigah) in povojnih izgonih prebivalstva. Leta 2012 je izdal življenjsko delo Rdeče nasilje – Represija po letu 1945, leto pozneje je za svoje delo prejel Zoisovo priznanje za znanstvene dosežke v zgodovinopisju.

Kot je povedal na predstavitvi, je njegovo zadnje delo Kazenske ustanove in zaporniki v Sloveniji 1945–1951 res zadnje. Glede na razpoložljive podatke ugotavlja, da je bilo v tem času vseh zapornikov najmanj 62.000. Med njimi je bilo največ političnih zapornikov. Pomemben del knjige so dokumenti in posamezna pričevanja o krutem ravnanju z zaporniki in zapornicami.