Državni zbor je na izredni seji sprejel zakon o ukrepih v javnem sektorju, ki sledi v sredo podpisanemu dogovoru s sindikati. Od 60 navzočih poslank in poslancev je zakon podprlo 48, proti pa je glasoval Matjaž Hanžek (ZL).

Izredna seja se je sicer sklenila v manj kot eni uri. V predstavitvi stališč poslanskih skupin so zakonu podporo izrekli v koalicijski SMC, DeSUS in SD. Podprli sta ga tudi nepovezani poslanki Alenka Bratušek in Mirjam Bon Klanjšček. Po drugi strani pa so v opozicijskih SDS, NSi in ZL zakonu podporo odrekli.

Čeprav na matičnem parlamentarnem odboru pri glasovanju o členih zakona ni bilo glasov proti, pa je bilo v razpravi iz vrst opozicije vendarle slišati kritične tone na račun vlade ter vprašanja, kaj 56 milijonov evrov težak dogovor s sindikati pomeni za že sprejeti proračun za prihodnje leto.

Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je poudaril, da so v celotnih pogajanjih sodelovali z ministrstvom za finance, predloge sproti preračunavali in iskali rešitve ter da si upa trditi, da do zadnjega evra vedo, kako bo te rešitve v proračunu možno dejansko izpeljati. Dogovor ima po njegovih besedah obvladljive posledice za javne finance. Zadovoljen pa je tudi zato, ker so predvsem v zaključku pogajanj dali poudarek najslabše plačanim javnim uslužbencem.

Dogovor odpravo varčevalnih ukrepov postavlja v leti 2017 in 2018. V prihodnjem letu je predvideno odpravljanje anomalij pri vrednotenju delovnih mest in nazivov, sproščanje pri regresu ter premijah kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Skupni učinek na javno-finančne izdatke v letu 2017 naj bi znašal 56 milijonov evrov. Če bi se sprostili vsi ukrepi, pa bi se javno-finančni odhodki v letu 2017 povišali za 215 milijonov evrov.

Z danes obravnavanim zakonom se, sledeč dogovoru s sindikati, ureja višina regresa, omejitve pri delovni uspešnosti, zamik napredovanj in možnost nižjega vplačila kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Sama višina premij se določa z aneksom h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti, ki so ga vlada in sindikati podpisali v sredo. Kar zadeva odpravljanje anomalij v plačnem sistemu, pa se morajo vlada in sindikati do 1. maja še dogovoriti o novih uvrstitvah delovnih mest.