Na vlado smo naslovili vprašanje, kdo vse se je udeležil srečanja ne samo z vladne strani, temveč tudi s Huaweijeve. Iz kabineta predsednika vlade (KPV) so nam imena vladne ekipe brez težav predali (na sestanku so poleg premierja in ministrice med drugim sodelovali še Luka Špoljar, vodja premierjevega kabineta, Vojko Volk, državni sekretar za mednarodne zadeve in nacionalno varnost v kabinetu predsednika vlade, in Melita Župevc, tedaj še državna sekretarka v KPV), zapletlo pa se je, ko je šlo za imena članov Huaweijeve delegacije.
Iz KPV so nam šele na drugi poziv, ko smo ponovno izrecno zahtevali razkritje imen, odgovorili, da so bili trije Huaweijevi predstavniki Walter Zhang, izvršni direktor Huawei Technologies Slovenija, Tony Jim Yong, podpredsednik za evropsko regijo in glavni predstavnik Huaweija v institucijah EU, ter Gao Weijie, generalni direktor Madžarske regije in Zahodnega Balkana.
Preostalih dveh članov Huaweijeve ekipe pa nam poimensko niso hoteli razkriti, češ da gre za varovane osebne podatke. Prevedeno, gre za Slovenca – za Kitajce nam povedo, »naše« pa skrivajo.
Preostalih dveh članov Huaweijeve ekipe pa nam poimensko niso hoteli razkriti, češ da gre za varovane osebne podatke. Prevedeno, gre za Slovenca – za Kitajce nam povedo, »naše« pa skrivajo.
KPV vztraja, da po veljavni zakonodaji ni pravne podlage, ki bi dovoljevala razkritje imen in priimkov preostalih dveh lobistov. Pri tem jih podpira tudi urad informacijske pooblaščenke, na katerega smo naslovili pritožbo, ki pa jo je urad zavrnil in pritegnil argumentom premierjevega kabineta, da gre v tem primeru za varovane osebne podatke.
Oba skrita Huaweijeva lobista sta pred razkritjem identitete varna, saj v primerjavi s tremi Kitajci nista hkrati tudi zakonita zastopnika gospodarske družbe, zato ni zakonske podlage, da bi bili njuni osebni podatki javni, pravijo v uradu informacijske pooblaščenke.
Črkobralska razlaga zakonodaje morda opravičuje skrivaštvo, a so še zelo močni razlogi, zakaj lobiranje predstavnikov kitajske multinacionalke pri najvišjih predstavnikih države ne bi smelo biti tajno. Kitajsko podjetje si je namreč vrsto let prizadevalo dobiti okoli 100 milijonov evrov vreden posel z državnim Telekomom Slovenije pri gradnji omrežja 5G, a je nazadnje bilo neuspešno.
Že Janševa vlada je pod vplivom ameriške administracije blokirala Huawei, nato pa je Golobova vlada junija 2023 zaradi varnostnih pomislekov Evropske komisije Kitajcem še dodatno priprla vrata. Huawei se je na to odzval z dopisom vladi, v katerem je opozoril na večmilijardno škodo, ki naj bi jo zaradi tega imelo podjetje, in menda namignil, da bi lahko od Slovenije terjal povračilo 170 milijonov evrov.
KPV sicer pravi, da na sestanku ni bilo govora o spremembi sklepa vlade o varnosti omrežja 5G v Sloveniji ali o omenjenem odškodninskem zahtevku – Huawei je menda Golobu le predstavil aktivnosti podjetja, ki naj bi na področju kibernetske varnosti in varovanja zasebnosti delalo v okvirih evropske regulative. Če je tako, potem imajo v vladi še manj razlogov, da skrivajo imeni dveh lobistov.
