Zakaj se slovenski politiki mudi s samostojnim priznanjem Palestine?

Slovenski zunanji minister Karl Erjavec pa je po pogovorih z Abasom in kolegi iz EU povedal, da bo šla Slovenija sama po poti priznanja Palestine. Državni zbor naj bi o tem odločal marca ali aprila.

Med priznanjem Palestine in obnovitvijo mirovnih pogajanj z Izraelom ni protislovja, je še izpostavil Abas v Bruslju, kjer se je sestal z zunanjimi ministri EU.

Visoka zunanjepolitična predstavnica unije Federica Mogherini pa je izpostavila prizadevanja za obnovitev bližnjevzhodnega mirovnega procesa ter stališče EU, da edina realistična rešitev konflikta med Izraelom in Palestino temelji na dveh državah z Jeruzalemom kot prestolnico obeh.

EU načeloma poudarja, da je vprašanje priznanja Palestine suverena odločitev članic.

Samostojno Palestino priznava deset članic unije: Bolgarija, Poljska, Portugalska, Švedska, Malta, Ciper, Češka, Slovaška, Madžarska in Romunija. Švedska jo je priznala leta 2014, Portugalska leta 2012, preostale države pa leta 1988.

V nekaterih članicah sicer poteka razprava o priznanju Palestine, a za zdaj kaže, da razen v Sloveniji v nobeni ni pričakovati skorajšnje odločitve za ta korak.

Slovenija bo šla sama po poti priznanja Palestine, je namreč včeraj v Bruslju dejal zunanji minister Erjavec po pogovorih s palestinskim predsednikom Abasom in kolegi iz EU.

Erjavec konec meseca od zunanjepolitičnega odbora državnega zbora pričakuje zeleno luč za ta korak, nato pa marca ali aprila obravnavo vprašanja na plenarni seji parlamenta.

"Slovenija ima samostojno zunanjo politiko in ne vem, zakaj bi kar naenkrat čakali še na nekatere druge," je poudaril Erjavec, ki o izidu domače razprave ne dvomi, saj da je zadeva koalicijsko usklajena.

Minister je prepričan, da se bo dolgoročno izkazalo, da je "Slovenija v pravem trenutku sprejela pravo odločitev", ter da bodo sledile tudi druge države. Na podlagi včerajšnjih neformalnih razprav razume, da je dobro, da Slovenija napravi ta prvi korak.

Abas je po Erjavčevih besedah dejavnosti Slovenije pozdravil in dejal, da vidi v tem pomemben signal za druge članice EU, ki Palestine še niso priznale. Izrazil je tudi pričakovanje, da bodo Sloveniji sledile tudi nekatere druge članice, ki sedaj o tem še razpravljajo.

Erjavec je spomnil na svojo nalogo, da se o tem vprašanju pogovori s kolegi iz držav, kjer prav tako poteka notranja razprava o statusu Palestine. Povedal je, da se je pogovoril z ministri iz Francije, Portugalske, Belgije, Luksemburga in Irske.

Načeloma vsi podpirajo prizadevanja Slovenije, da prizna Palestino, je po pogovorih z omenjenimi kolegi dejal Erjavec. Nekateri zunanji ministri ocenjujejo, da je poteza Slovenije poteza v pravo smer, je še dodal.

Francija pravi, da potrebuje še nekaj časa in da želi videti, kaj bo z usodo bližnjevzhodnega procesa, je povedal Erjavec in izpostavil, da je francoski zunanji minister sicer zelo močno podprl odločitev Slovenije. Nekatere druge države pa imajo notranjepolitične težave, je še dodal.

Erjavec je slovenske načrte pojasnil z besedami, da je v Sloveniji ves čas od nastanka države prisotna razprava o priznanju Palestine, ker je pravica do samoodločbe za Slovenijo posebnega pomena.

Na vprašanje, ali ga skrbijo politične ali gospodarske posledice, minister odgovarja, da se ve, kako je bilo v preteklosti, ko so nekatere države priznale Palestino, a da posledice naj ne bi bile takšne, da tega ne bi smeli storiti.

S priznanjem dajemo Palestini močnejši, enakovreden položaj, ko gre za politična pogajanja, in branimo rešitev dveh držav, je še poudaril Erjavec in dodal, da je odločitev povsem usklajena s stališči EU.

Abas se je včeraj v Bruslju sestal z zunanjimi ministri unije približno mesec po tistem, ko se je z njimi srečal izraelski premier Benjamin Netanjahu. Glavno sporočilo tedaj je bilo, da EU ne bo sledila ZDA, ki so priznale Jeruzalem kot prestolnico Izraela.

Ena od osrednjih tem včerajšnjih pogovorov naj bi bilo tudi vprašanje začetka pogajanj o novem sporazumu za krepitev vezi med EU in Palestino, imenovanem pridružitveni sporazum, za kar naj bi si najbolj prizadevala Francija.

Francoski zunanji minister Jean-Yves Le Drian je včeraj poudaril, da bi EU morala dati Palestincem perspektivo tesnejših vezi z izrazom volje po premiku od začasnega dogovora k pridružitvenemu sporazumu.

Mogherinijeva je sicer po koncu zasedanja pojasnila, da z Abasom o pridružitvenem sporazumu niso govorili, da pa se razprava o tem znotraj unije nadaljuje.

Medtem ko je bil Abas na obisku pri EU, je ameriški podpredsednik Mike Pence ob obisku pri Netanjahuju v Jeruzalemu napovedal, da bodo ZDA veleposlaništvo iz Tel Aviva v Jeruzalem preselile do konca leta 2019.

Mogherinijeva je v odzivu na to novico poudarila, da obstaja prostor za skupna prizadevanja EU in ZDA. Izpostavila je, da ne more biti verodostojnih pogovorov med Izraelci in Palestinci samo na podlagi prizadevanj ZDA ter da jih prav tako ne more biti brez ZDA.

Zunanji ministri so včeraj razpravljali še o vrsti tem, tudi o Libiji. V povezavi s to temo je Erjavec napovedal nadaljnje sodelovanje Slovenije v operaciji Sophia z ladjo Triglav, predvidoma v tem letu. O podrobnostih bo odločilo obrambno ministrstvo, je dejal.