Podobno kot delujejo invalidska podjetja, kjer država pomaga pri zaposlovanju težje zaposljivih. Zakaj ne predlagajo, da se prejemanje denarne socialne pomoči obvezno pogojuje s tem, da starši otroke pošiljajo v osnovno šolo in da so s tem povezani tudi otroški dodatki.
Zakaj prejemnikom denarne socialne pomoči ne dajo socialne kartice oziroma naročilnice, da bi z njimi lahko kupovali le živila in nujne stvari, ne pa cigaret, alkohola, petard … Zakaj ne predlagajo, da se škoda, ki jo povzročijo storilci kaznivih dejanj in prekrškov, lahko poplača tudi iz denarne socialne pomoči in otroških dodatkov.
Začnimo z zadnjim: na ministrstvu za delo si, kot pravijo, prizadevajo, da bi denarno socialno pomoč upravičenci trošili čim bolj namensko. Zato spodbujajo, da centri za socialno delo z upravičenci sklepajo dogovore o aktivnem reševanju socialne problematike.
Zakonsko je že urejeno, da se izplačuje socialna pomoč v naravi ali v funkcionalni obliki (na primer plačevanje položnic v imenu in na račun upravičenca), kadar je velika verjetnost, da nekdo denarne socialne pomoči ne bo namenil za preživetje (alkoholizem, druge zasvojenosti).
Zakon o socialnovarstvenih prejemkih sicer na splošno ne nalaga dolžnosti upravičencu, da dokaže namensko porabo denarja. Ta pomoč je namenjena kritju osnovnih nujnih življenjskih stroškov (osnovna prehrana, oblačila, ogrevanje, elektrika …).
Pravijo, da na ministrstvu preučujejo uvedbo novih mehanizmov za spodbujanje namenske rabe denarne socialne pomoči. Glede tega, da bi se škoda zaradi prekrškov in kaznivih dejanj plačala tudi od denarne socialne pomoči in otroškega dodatka, so razložili, da gre pri denarni socialni pomoči za zagotavljanje sredstev za preživetje, zato se škoda zaradi omenjenega ne more poplačati iz tega naslova.
Na naše konkretno vprašanje, zakaj ne predlagajo spremembe zakonodaje glede denarne socialne pomoči in otroških dodatkov, na ministrstvu za pravosodje niso odgovorili.
Je pa razlog za prenehanje izplačevanja te pomoči na primer prestajanje zaporne kazni. Glede otroškega dodatka pa so zapisali, da gre za prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka, torej se škoda zaradi prekrškov in kaznivih dejanj ne more poplačati iz tega.
Vprašanje, zakaj ne predlagajo zakonodaje, da bi se škoda iz naslova prekrškov in kaznivih dejanja lahko poplačala tudi od denarne socialne pomoči in otroškega dodatka, smo poslali tudi na ministrstvo za pravosodje. Našteli so nam predpise, na kakšne načine se lahko izterja omenjena škoda ter škoda zaradi odškodninskih zahtevkov, vendar, kot so nam razložili poznavalci, v praksi mnogim Romom na Dolenjskem in v Beli krajini »ni kaj vzeti, ker uradno ničesar nimajo«.
Na naše konkretno vprašanje, zakaj ne predlagajo spremembe zakonodaje glede denarne socialne pomoči in otroških dodatkov, na ministrstvu za pravosodje niso odgovorili. Opozarjajo pa, da je ustavno sodišče že odločilo, da izvršba dolžnika ne sme toliko prizadeti, da bi bil ogrožen njegov ali njegovih bližnjih eksistenčni minimum.
Glede glob pa, da je možno namesto plačila odrediti tudi nadomestni zapor, če jih ni mogoče izterjati prisilno. Podobno se zapor lahko določi tudi namesto plačila denarne kazni (izrečene zaradi kaznivega dejanja), če kazni ni moč izterjati. Pri globah obstaja tudi možnost družbeno koristnega dela.
