Revija Reporter
Slovenija

Zakaj dober mesec pred volitvami ankete različno kažejo? Kateri agenciji lahko sploh zaupamo?

Igor Kršinar

15. apr. 2019 14:40 Osveženo: 7:29 / 16. 4. 2019

Deli na:

Dober mesec pred evropskimi volitvami javnomnenjske agencije merijo različno podporo strankam in evropskim listam.

Evropski parlament

Dober mesec pred evropskimi volitvami javnomnenjske agencije merijo različno podporo strankam in evropskim listam. Tako Ninamedia v Dnevniku kaže zmago SD ali LMŠ, sočasno pa Mediana v Delu skupni listi SDS in SLS.

Podobna zmeda je bila tudi pred lanskimi državnozborskimi volitvami, ko so v Ninamedii v merjenju 15. aprila napovedovali oster troboj med SD, LMŠ in SDS, medtem ko so pri Mediani zaznali, da je SDS tesno prehitela LMŠ, ta pa za seboj pustila SD.

Na volitvah junija pa je SDS dobila dvakrat toliko kot LMŠ, za katero je SD zaostajala za okoli tri odstotke. Torej ni bilo tesnega izida, še manj pa troboja med strankami.

Še bolj zgrešene napovedi so se dogajale pred prejšnjih volitvami. Leta 2008 so vse ankete kazale na zmago SDS z veliko razliko, nato jo je SD za dober odstotek premagala. Prav tako tudi leta 2011 ankete v veliki večini niso kazale, da lahko zmaga Lista Zorana Jankovića, saj je vseskozi vodila SDS.

Tudi leta 2014 je bila do evropskih volitev 25. maja glavna favoritka SDS, junija pa se je položaj spremenil, saj je SMC že kmalu po ustanovitvi prevzela vodilni položaj. Mediana je dva tedna pred volitvami skoraj natančno napovedala volilni izid, medtem ko je Ninamedia špekulirala, da podpora SDS narašča in da se razlika do SMC zmanjšuje. Na koncu je SMC zmagala z velikansko razliko.

Glede na rezultate iz prejšnjih volitev je sklepati, da javnomnenjske agencije bolj ustvarjajo javno mnenje, kot ga merijo, zlasti to velja za Ninamedio.

In kako kažejo aktualne ankete dober mesec pred evropskimi volitvami, ki bodo 26. maja? Mediana napoveduje zmago skupne liste SDS in SLS (16,8 odstotka), sledijo SD (11,5 odstotka), LMŠ (9,7 odstotka), Levica (8,3 odstotka), SNS (6,5 odstotka), NSI (6,5 odstotka), Desus (4,6 odstotka), SAB (2,7 odstotka) in SMC (1,8 odstotka).

Po drugi strani pa Ninamedia istočasno napoveduje zmago SD (16,9 odstotka) oziroma LMŠ (16,9 odstotka), sledijo skupna lista SDS in SLS (15,7 odstotka), NSI (8,3 odstotka), Desus (8,2 odstotka), Levica (7,0 odstotka), SAB (4,2 odstotka), SMC (0,6 odstotka), medtem ko SNS sploh ni na lestvici.

Ker je pri obeh anketah precej neopredeljenih (pri Mediani okoli 30, pri Ninamedii pa 22 odstotkov), bi bili realni odstotki višji. Toda ker sta anketi tako različni, je težko napovedati, katere stranke bi dobile evropske poslance.

Po Mediani bi SDS dobila dva ali tri evroposlance, SD enega ali dva, LMŠ in Levica enega, za evropski sedež pa bi se borili še SNS in NSI. Po Ninamedii pa bi po dva evroposlanca dobile SD, LMŠ in SDS, po enega pa še NSI in Desus, medtem ko bi Levica »izvisela«.

Podobno različni so tudi rezultati v anketah na vprašanje, katero stranko bi volili na državnozborskih volitvah. Tako pri Mediani kot pri Ninamedii bi zmagala LMŠ, toda pri Mediani je SDS tik za petami LMŠ, po Ninamedii pa je razlika skoraj dvakratna.

Pri Mediani LMŠ vodi z 17,2 odstotka, sledi SDS z 15,6 odstotka, nato SD z 7,6 odstotka, Levica z 7,2 odstotka, NSI s 5,9 odstotka, Desus s 3,6 odstotka itd. Pri Ninamedii pa LMŠ vodi z 26,2 odstotka pred SDS z 14,2 odstotka, sledijo SD z 9,6 odstotka, NSI s 7,1 odstotka, Levica z 8,3 odstotka, Desus s 3,1 odstotka itd. Delež neopredeljenih je okoli 30 odstotkov.

Glede na rezultate iz prejšnjih volitev je sklepati, da javnomnenjske agencije bolj ustvarjajo javno mnenje, kot ga merijo, zlasti to velja za Ninamedio.

Še večja manipulacija so lestvice priljubljenih politikov, iz katere vsakič drugič izpade prvak SDS Janez Janša, vmes pa se nanje vrača, čeprav je njegova stranka vseskozi na prvem ali drugem mestu.

Morda je napačno to, da politikom seštevajo in odštevajo točke, namesto da bi zgolj merili glasove ter se tako približali dejanskemu stanju v javnem mnenju.