Na konferenci o Zahodnem Balkanu na Brdu pri Kranju so se voditelji držav v regiji danes v skupni deklaraciji zavzeli za krepitev regionalnega sodelovanja. Današnjemu sestanku bodo v okviru procesa Brdo sledili še drugi na različnih ravneh, ki bodo, kot je poudaril slovenski premier Borut Pahor, odprti tudi za tiste, ki jih danes ni bilo.
Pahor je v izjavi po srečanju poudaril, da so danes za isto mizo sedeli voditelji držav, med katerimi se nekatere niti ne priznavajo med seboj, ki pa so ugotovili, da "vsi potrebujemo vse".
Ključni problem v regiji je po Pahorjevih besedah prav dejstvo, da se države ne priznavajo med seboj, vendar zaradi tega procesa sodelovanja ne bi smeli pustiti ob strani. "Izkoristimo ga kot neformalen način dialoga, ki bo pripomogel k temu, da se bodo temeljni problemi rešili," je dejal.
Pahor in hrvaška premierka Jadranka Kosor, ki sta gostila srečanje, sta v izjavah poudarila pomen zaupanja med voditelji v regiji. "Zaupanje v politiki ni vse, a nič v politiki ni dovolj, če ni zaupanja," je dejal. "Nič ni novega, da se voditelji Zahodnega Balkana ne strinjajo med seboj, želimo pa si, da bi si zaupali," je dodal.
Cilj današnje konference je bil okrepiti regionalno sodelovanje, ki naj bi državam Zahodnega Balkana pomagalo pri približevanju EU. Pahor je spomnil, da tudi EU nima enakih stališč do Zahodnega Balkana, saj nekatere članice denimo ne priznavajo Kosova. Po njegovi oceni EU podcenjuje priložnosti, ki jih ta prostor daje, zato namerava kolege v povezavi opozoriti, da je Zahodni Balkan "v prelomnem trenutku, ko ima ogromno problemov, a tudi priložnosti".
"Na nas je, da se odločimo, ali gremo po poti priložnosti ali poti problemov. Ne bi bilo prvič, če bi Evropa spregledala, da smo na taki prelomni točki in bi se bala problemov, se umaknila, priložnost pa bi splavala po vodi," je dejal.
Kosorjeva je izpostavila, da so z današnjim srečanjem "zgradili nov most", ki bo prispevek k jasni in dejanski podpori evroatlantske poti JV Evrope. Pozdravila je tudi veliko udeležbo. "Vsi so bili dobrodošli, prepričana pa sem, da jih bo prihodnjič več," je dejala premierka, ki pri voditeljih v regiji pogreša "ščepec več poguma in prevzemanja odgovornosti".
Pri tem je tako kot Pahor pozdravila prihod premiera BiH Nikole Špirića, ki se je srečanja udeležil, čeprav je bil, kot je dejal Pahor, pod pritiskom, da se konference ne udeleži, ker BiH ne priznava Kosova. Kot se je izvedelo, je sicer Špirić - tako kot je napovedal - med nastopom kosovskega premiera Hashima Thacija na plenarnem zasedanju dvorano zapustil.
Tako Pahor kot Kosorjeva sta spomnila, da sta do zamisli za konferenco prišla na neformalnem januarskem srečanju v Kranjski Gori. Kot je dejal Pahor, sta takrat ocenila, da je Zahodni Balkan v prelomnem trenutku in da bi bilo dobro, da bi se sešli voditelji držav regije in se pogovarjali o stvareh skupnega pomena, tudi "glede reševanj nakopičenih vprašanj, ki so brez primere drugje v Evropi".
Kosorjeva pa vidi pomembno simboliko v tem, da sta konferenco organizirali vladi držav, ki sta pokazali, kako se lahko rešujejo problemi, potem ko sta začeli "s težke pozicije nerešenih problemov" in se dogovorili za arbitražni sporazum. Z organizacijo konference pa sta to ponudili kot možen model tudi drugim državam v regiji, je dodala.
Srečanja na Brdu so se udeležili predsedniki vlad vseh držav Zahodnega Balkana, razen Srbije. Srbski predsednik Boris Tadić je udeležbo odpovedal, kjer je bilo na konferenco vabljeno tudi Kosovo. Konference se je udeležil tudi evropski komisar za širitev Štefan Füle, zaradi odsotnosti Tadića pa ni bilo predsednika Evropskega sveta Hermana Van Rompuya.
Udeleženci so sprejeli skupno deklaracijo, v kateri so potrdili odločenost, da se bodo v okviru procesa Brdo redno sestajali, se medsebojno podpirali in izmenjavali izkušnje, pridobljene med procesi vključevanja v EU. Potrdili so zavezanost vključitvi v EU, povezavo pa pozvali, naj bo širitev ena njenih prednostnih nalog. Poudarili so še zavezanost spodbujanju dobrososedskih odnosov s sodelovanjem v projektih skupnega interesa in s prizadevanji za reševanje odprtih dvostranskih vprašanj v evropskem duhu.