Kresalova pravi, da so na vladi sklepe usklajevali kar nekaj ur in "na koncu smo jih sprejeli, torej so bili očitno zadovoljiv kompromis za vse strani". Vsak kompromis je rezultat prizadevanja, da se najde skupna pot, je poudarila in dodala: "Zato je potreben tudi kakšen korak nazaj." Kljub temu meni, da so sklepi dober temelj za nadaljnje ravnanje.
"Bistveno je, da se je pokazalo, da vlada potrebuje lastniško politiko do bank, v katerih je solastnica. In tudi to, da je treba dopolniti zakonodajo, ki ureja ravnanje bank, če dobijo državna poroštva," poudarja Kresalova. Vlada mora torej po njenih besedah postaviti jasne standarde, ki jih morajo banke upoštevati, če hočejo dobiti državna poroštva.
Pojasnila je, da je, še preden je nastal nesporazum v zvezi z NLB, "več kot jasno povedala, da bi morale banke vse svoje kreditne sposobnosti usmeriti v razbijanje krča v gospodarstvu, da bi morale spodbujati razvojne priložnosti in da kreditiranja ne bi smele usmeriti v konsolidacijo lastništev, v menedžerske odkupe". "Če kdo razlaga moje ravnanje drugače, je to navadna politična manipulacija. Takšne trditve zavračam in so tudi nesramne, glede na to, kaj dosledno ves čas zastopam in govorim," poudarja Kresalova.
Pravi, da je predsednik uprave NLB Draško Veselinovič kandidiral na listi LDS, vendar sprašuje, ali je "to kaj nezakonitega ali nespodobnega" in ali je "zato kaj manj sposoben". Spomnila pa je še, da ga je za predsednika uprave imenoval nadzorni svet, "in to celo tisti, ki je bil imenovan v mandatu prejšnje vlade".
Po njeni oceni je prav, da je po vseh napadih nanj ponudil odstop. "In prav je, da ga ocenjuje tisti, ki ga je imenoval, torej nadzorni svet. Če ima kdo pomisleke o tem nadzornem svetu, ga naj oceni še naslednji. Ampak ključno je, da o zakonitosti in skrbnosti ravnanja uprave odločajo pristojni nadzorni organi v banki," je poudarila.
Vnaprejšnja obsodba neke poslovne odločitve je po njenem mnenju preveč globoko posegla v samostojnost finančnih institucij. "V tako ravnanje v politiki preprosto ne morem privoliti, četudi se ne strinjam s podaljšanjem kredita," je dejala. Po njenih besedah je naloga ministrov, da na svojih področjih sprejemajo ukrepe, ki zagotavljajo večjo transparentnost in zakonitost ravnanj ter odločitev v državi. Naloga vlade pa je, da s svojim delom dviga standarde ravnanja in zagotavlja ustrezen nadzor, je dejala.
Na vprašanje, ali se bo zgodba ponovila čez 45 dni, ko bo na mizi novo podaljšanje spornega kredita, pa odgovarja, da bodo na podlagi sprejetih sklepov lahko postavljena bolj jasna pravila in usmeritve bankam, ki so deloma v državni lasti in ki sprejemajo državna poroštva. Čez 45 dni bodo banke morale upoštevati vse to, kar je sprejela vlada, in razmere bodo bistveno drugačne, je prepričana. "Seveda politiki ne moremo napovedati, kaj bo banka naredila," je še opozorila.
