Štiri poslanske skupine zakon o tujcih dopolnjujejo tako, da lahko izjemoma pristojni organ za družinskega člana šteje tudi drugega sorodnika begunca ali osebe s priznano subsidiarno zaščito, če posebne okoliščine govorijo v prid združitvi družine v Sloveniji.
V primeru poligamne zakonske zveze se dovoljenje za prebivanje zaradi združitve družine lahko izda in podaljšuje le enemu zakoncu.
Spremembe zakona in iskanje sistemske rešitve na tem področju je sprožil primer somalijske deklice, ki se želi zaradi težkih življenjskih razmer v begunstvu v Etiopiji pridružiti svoji sestri, ki živi v Sloveniji. Ta si za življenje sestre v naši državi prizadeva že več let, v zvezi s tem pa so sprožili tudi postopek pred ustavnim sodiščem. Slednje primer obravnava prednostno.
"Želja vseh nas je, da do takšnih in podobnih primerov ne bi več prihajalo. Zato smo v zakon zapisali, da ima pristojni organ diskrecijsko pravico pri odločanju v posameznih primerih," je na današnji novinarski konferenci pojasnil prvopodpisani pod novelo Peter Vilfan (ZaAB).
Veljavni zakon sicer dopušča združitev družine določenim osebam z mednarodno zaščito, vendar pa gre le za taksativno naštete skupine oseb, kot so zakonec, mladoletni otroci in starši. S predlagano dopolnitvijo zakona pa po Vilfanovih besedah omogočajo izjeme.
Predlog novele zakona o tujcih bo obravnavan predvidoma po skrajšanem postopku, DZ bi ga lahko sprejemal na marčevski redni seji. Vilfan si želi široke podpore in verjame, da bodo skozi parlamentarno obravnavo pridobili tudi podporo SMC, SDS in NSi, ki pod predlog niso podpisane. Je pa Vilfan danes povedal, da so vse poslanske skupine predlog obravnavale z naklonjenostjo.
Za nekatere poslanske skupine je predlog zakona preveč liberalen, za druge premalo. Tako v NSi predlagajo omejitev števila oseb, ki lahko na tak način pridejo v državo. Pravnica Mojca Nadles je sicer poudarila, da je tovrstnih primerov, kot je primer somalijske deklice, izjemno malo.
Vilfan je poudaril, da s to novelo slovenska vrata niso nič bolj in nič manj odrta ali zaprta beguncem in drugim skupinam tujcev. Prav tako stranke ne želijo, da bi novela postala polje politične diskusije o imigracijski politiki.
Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša je poudaril, da je njihov namen pomagati ljudem v življenjskih stiskah. Spomnil je, da so na potrebne rešitve ob tem primeru opozarjali tudi vlado, vendar do njih ni prišlo. Jurša pričakuje aktivnejši pristop vlade do konkretnega primera, za katerega v DeSUS verjamejo, da ga je možno rešiti prej, kot bo sprejeta novela.
Vodja poslancev SD Matjaž Han je poudaril, da je bilo v preteklosti izrečenih preveč besed, rešitev pa premalo. Če bo podpora SD noveli zakona pomagala, da se somalijska deklica vrne v objem družine, so po besedah Hana v stranki "naredili vse". Upa tudi, da ta zakon ne bo polje politikanstva.
Po besedah poslanca ZL Matjaža Hanžka v Sloveniji poslušamo, da je treba državo odpreti tujemu kapitalu. Ko pa je govora o tem, da jo je treba odpreti ljudem, ki jim gre za življenje, nastanejo velike težave. Ob tem je spomnil na pomen bližajočega se božiča, iz katerega izhaja sočutje.
Koalicija naj bi po nekaterih informacijah o tej problematiki spregovorila na sredinem srečanju pred sejo vlade.