Za zmanjšanje revščine po mnenju inštituta za socialno varstvo nujni aktivni ukrepi

Kot opozarja omenjeno poročilo Inštituta RS za socialno varstvo, pasivni pristop v socialni politiki, torej socialni prejemki in popravki socialne zakonodaje, sicer relativno uspešno preprečuje absolutno revščino. Vendar pa s socialnimi transferji ne glede na njihovo višino ni mogoče zmanjšati revščine, pač pa le blažiti njene posledice in prejemnikom omogočati preživetje.

Skrajni čas je za aktivne ukrepe, navaja poročilo. Nujno je predvsem zagotoviti možnosti za vključitev v različne oblike dela, in sicer ne le tržne, ampak tudi zaščitene oziroma prilagojene. Prav tako je nujno spodbuditi ljudem prijazno fleksibilnost zaposlitve.

Poročilo izpostavlja tudi problem revščine med starejšimi. Leta 2013 je kar 40 odstotkov starejših od 65 let, ki živijo sami, tvegalo revščino.

Opozarja tudi na to, da je varstveni dodatek decembra 2011 prejemalo 46.752 ljudi, decembra 2012 pa le še 10.217 oz. 78 odstotkov manj. Z letom 2012 je namreč začela veljati nova socialna zakonodaja, s katero je varstveni dodatek postal pravica s področja socialnega varstva in ne več s področja pokojninskega sistema.

Številni upravičenci so se pravici odrekli zaradi določb nove zakonodaje, po katerih prejemnikom varstvenega dodatka zneska ne bo treba vračati. Če pa bodo po smrti zapustili določeno premoženje in njihovi dediči ne bodo socialno ogroženi, bodo dediči premoženja morali prejemek vrniti oziroma se bo zapuščina za ta znesek omejila.

Stopnja tveganja revščine je v letu 2013 znašala 14,5 odstotka, kar je za eno odstotno točko več kot leto prej. Zvišala se je tudi stopnja tveganja socialne izključenosti, in sicer z 19,6 na 20,4 odstotka, kažejo podatki Statističnega urada RS.

V Sloveniji je bila stopnja tveganja revščine po podatkih za leto 2013, ki so zadnji statistični podatki, 14,5-odstotna. To pomeni, da je pod pragom tveganja revščine živelo približno 291.000 ljudi.