Koalicijske stranke so soglasne, da se zahteva za razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona o sistemu plač v javnem sektorju in noveli zakona o sodniški službi vloži v presojo ustavnemu sodišču.
Kot je na današnji novinarski konferenci predstavnikov koalicijskih strank dejal poslanec SD Anton Colarič, so v koaliciji soglasni, da naj ustavno sodišče pred razpisom referenduma presodi, ali bi z odložitvijo uveljavitve novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju in novele zakona o sodniški službi oz. morebitne zavrnitve slednjih na referendumu lahko nastale protipravne posledice.
Po njegovih besedah koalicijske stranke smatrajo, da so zgolj popravljali napake prejšnje oblasti in nekdanjega ministra za javno upravo Gregorja Viranta.
Tako kot je v prejšnjem mandatu veljala določena ignoranca do sodnikov, tudi v tem mandatu s strani opozicije manjka razumevanje, da status sodnikov določa naša ustava, je prepričan poslanec Zaresa Vito Rožej. Kot nadaljuje, je ustavno sodišče jasno povedalo, da so tudi ustavni sodniki funkcionarji in ne javni uslužbenci. Minister Virant je hotel sodnike s svojo plačno reformo "stlačiti med javne uslužbence, jasno pa je, sedaj pa še toliko bolj po odločbah ustavnega sodišča, da so sodniki oblast".
Ob tem Rožej opozarja, da ostaja masa plač sodnikov enaka. Spremembe zakona o sistemu plač v javnem sektorju oz. dvig plač sodnikov pa bo stopil v veljavo šele 1. decembra 2010, takrat pa se bo tudi zvišala celotna masa plač.
Po mnenju vodje poslanske skupine LDS Boruta Sajovica je pobuda "cenen, populističen, demagoški" in po njegovih bojaznih tudi skrbno načrtovan politični trik, kako tudi na tem področju destabilizirati državo. Prepričan je tudi, da imata poslanec SDS Vinko Gorenak in nekdanji minister Virant "veliko zaslug, da je ta kriza v sodstvu sploh nastala". "Želijo si postaviti ljudstvo nad zakone in nad ustavno sodišče, kar je slabo in nevarno," je trdi Sajovic.
Poslanec DeSUS Matjaž Zanoškar pa meni, da je anomalijo, ki je nastala pri plačah pravosodnih funkcionarjev, treba popraviti in da referendum, ki bi onemogočil odpravo teh anomalij, v tem trenutku ni potreben in ni umesten.
Državljani si po njegovem mnenju bolj kot odločanja na referendumu, razprav o sodniških plačah, stavkah in tožbah proti državi želijo poštenega, korektnega in zakonitega sojenja v razumnem roku za razumno ceno. Omenjene spremembe zakonov so po oceni Sajovica prvi koraki v reformi sodstva. Potem ko so sodniki dobili tisto, kar jim pripada, po njegovem prepričanju more biti naslednji korak ta, da se pravosodje racionalizira in da sodniki v svojem delu postanejo bolj učinkoviti ter bolj produktivni. "Sedaj izgovorov s slabimi plačami in slabimi pogoji dela ne bo več," ocenjuje vodja poslanske skupine LDS.