Za pravično rešitev in proti izgubi slovenskega morja so parlamentarne stranke predstavile svoja stališča pred glasovanjem o arbitražnem sporazumu s Hrvaško. Koalicija je potrdila svojo podporo sporazumu, ker bo po njihovem mnenju prinesel pravično rešitev mejnega spora, po mnenju opozicije pa je sporazum nerazumno tveganje.
V SD arbitražni sporazum podpirajo, ker si, kot so zapisali, želijo razumno, pošteno in pravično rešitev spora, ki že 19 let obremenjuje odnose Slovenije s Hrvaško. Arbitražni sporazum po njihovem mnenju varuje vse vitalne interese Slovenije. Omogoča namreč določitev kopenske meje na podlagi stanja na dan osamosvojitve, nalaga arbitražnemu sodišču, da določi mejo na morju, vendar tako, da bo imela Slovenija teritorialni stik z odprtim morjem.Sporazum zahteva tudi upoštevanje interesov Slovenije, zgodovinske okoliščine in načelo pravičnosti ter omogoča vzpostavitev zanjo ugodnejšega stanja na terenu, kot ga ima sedaj, ko zaradi napak iz preteklosti ne izvaja jurisdikcije na določenih spornih ozemljih. S podporo arbitražnemu sporazumu na referendumu se po mnenju SD glasuje za pravično mejo in trajen mir.
V primeru zavrnitve sporazuma v SD ocenjujejo, da nas verjetno čaka obdobje negotovosti v odnosih s Hrvaško, zmanjšanje ugleda Slovenije v mednarodni javnosti ter najverjetneje dolgotrajen proces iskanja nove rešitve mejnega vprašanja, ki bo vsaj tako dobra kot arbitražni sporazum in bo sprejemljiva za obe strani.
V Zaresu odločitev na referendumu vidijo kot odločitev o vsebini, o koncu dvajsetletne zgodbe, ki obremenjuje že več kot eno generacijo. "Hkrati pa bo to tudi odločitev o tipu politike, ki bodisi rešuje težave ali pa jih ohranja, da na njih - na nek način - parazitira in išče svoj izgovor, da se ne loteva pravih vprašanj," so zapisali v stranki.
Na vprašanje, kako bodo ravnali v primeru zavrnitve sporazuma na referendumu, v Zaresu odgovarjajo, da se jim po njihovem prepričanju s tem vprašanjem ne bo treba ukvarjati.
Tudi v LDS so prepričani, da arbitražni sporazum zagotavlja uresničitev vitalnih interesov Slovenije: določa stik z odprtim morjem, ureja celoten potek meje ter je dobra podlaga za dobrososedske in gospodarske odnose s Hrvaško. Sporazum tako jasno in nedvoumeno nalaga abitrom, da Sloveniji določijo stik njenih teritorialnih voda z mednarodnimi vodami, na kar je s podpisom pristala tudi Hrvaška. V LDS še menijo, da je arbitražni sporazum zadnja dobra priložnost, da Slovenija dobi tisto, kar smatra, da ji pripada, to pa je stanje na dan 25.6.1991, česar trenutno nimamo in kar sporazum določa, da se mora spoštovati.
Če sporazum ne bo sprejet, bo izjemno težko znova doseči tako ugoden dogovor, kot ga prinaša sporazum, saj bo jasno, da je Slovenija tista, ki je odstopila od rešitve mejnega vprašanja, so prepričani v LDS. Blokada vstopa Hrvaške v EU po njihovem mnenju ni sprejemljiva, saj bi to pomenilo izgubo kredibilnosti Slovenije v očeh mednarodne skupnosti.
H glasovanju proti sporazumu pa pozivajo v opoziciji. V SDS opozarjajo, da je dvoumen, nejasen in predstavlja nerazumno tveganje za Slovenijo. "Arbitražni sporazum je v bistvu nesporazum med Hrvaško in Slovenijo, znotraj Slovenije pa je sprožil spore in delitve," so zapisali v SDS. Po njihovem mnenju ne rešuje meje, ampak Hrvaško vključevanje v EU. Potrditev arbitražnega sporazuma bi pomenila potrditev hrvaške domneve, da Sloveniji ne pripada teritorialni dostop do odprtega morja, so prepričani.
Sporazum je slab tudi zato, ker ogroža koprsko pristanišče in državno suverenost, menijo v SDS. V najboljšem primeru bi namreč Sloveniji omogočil "služnost" oz. "neškodljiv prehod" prek hrvaškega teritorialnega morja do mednarodnih voda. Prav tako po navedbah SDS ne drži, da bodo državne meje z vstopom Hrvaške v EU izgubile pomen, saj bo odpravljena le carinska kontrola, meja pa bo ostala nadzorovana.
Če bo sporazum na referendumu potrjen, se postavlja vprašanje, ali bo slovenska vlada od Hrvaške sprejela ratifikacijsko listino z izjavo, da sta slovenska in hrvaška stran skupaj obvestili predsedstvo Sveta EU in ZDA, da v arbitražnem sporazumu ni opore za slovensko zahtevo po teritorialnem izhodu na odprto morje, so zapisali v SDS.
V SLS opozarjajo, da lahko Slovenija z arbitražnim sporazumom izgubi polovico Piranskega zaliva, ogrožena so nesporno slovenska ozemlja na levih bregovih Dragonje in Mure, rezultat sporazuma pa bo najverjetneje v neskladju z ustavo in Temeljno ustavno listino. Prav tako arbitražni sporazum ne daje nikakršnega zagotovila za ohranitev teritorialnega stika z mednarodnimi vodami, s tem pa je ogrožen status Slovenije kot pomorske države. "Od arbitražnega sporazuma ima večje koristi lahko zgolj Hrvaška, medtem ko Slovenija nerazumno preveliko tvega," menijo v SLS.
V primeru zavrnitve sporazuma ima država po mnenju SLS možnost in čas, da najde okvir, s katerim bi se poenotila vsa slovenska politika in začela novo zgodbo. Na razpolago je več možnosti, ena od boljših in bolj realističnih pa je prek mednarodne konference rešiti mejna vprašanja Hrvaške z vsemi njenimi sosedami, trdijo.
V SNS sporazumu nasprotujejo, ker Sloveniji ne omogoča neposrednega teritorialnega izhoda v mednarodne vode in ne daje zagotovila, da bomo ohranili teritorialni izhod v mednarodne vode. Sloveniji po njihovem mnenju jemlje pravico do uporabe že uradno razglašenih suverenih pasov v severnem Jadranu in onemogoča dostop do mednarodnih voda, s čimer ji grozi izguba statusa pomorske države, propad Luke Koper in primorskega gospodarstva. "V SNS v nobenem primeru ne pristajamo na to, da se vlada pogaja o ozemljih, ki nesporno pripadajo Sloveniji in jih je v letih po osamosvojitvi počasi okupirala Hrvaška," so še zapisali v SNS.
Potrditev arbitražnega sporazuma bi po mnenju SNS pomenila konec in propad samostojne neodvisne in suverene države. "Vse žrtve slovenskega naroda v zgodovini in vsa prelita kri za domovino bodo izdane. V obeh primerih boj še ni končan," pravijo.