Za Cerarja usodni blondinki Tina in Kristina

V vladni palači naj bi vladalo precej turobno vzdušje. Komunikacijski polom na novinarski konferenci, ko je premier Miro Cerar predstavnikom sedme sile razlagal, da ne sprejema odstopa finančnega ministra, na govorniškem pultu pa je imel napis: »Slovenec sem. Ne jamram. Iščem rešitve.«, še ni pozabljen. Cerar, ki je zadnje čase navajen, da posluša zgolj hvalo in pohvalo, kako je oh in sploh, je zaradi tega izpostavljen posmehu javnosti in je tarča vseh mogočih šal na družbenih omrežjih. Kaj takega se ne bi nikoli zgodilo, če bi bil direktor vladnega urada za komuniciranje (Ukom) še vedno Boštjan Lajovic, pravi naš vir, ki dodaja, da sta vajeti odnosov z javnostmi zdaj pač v rokah dveh blondink, ki Cerarju, namenoma ali ne, zgolj škodita. In kako sta premierjeva svetovalka Tina Štrafela in direktorica Ukoma Kristina Plavšak Krajnc sploh prišli na Gregorčičevo ulico?

Tina Štrafela je pred tem delala na ministrstvu za kmetijstvo in okolje, ko je bil za časa vlade Alenke Bratušek tam minister Dejan Židan. Ambiciozna, kot je bila, je vedno merila še višje, kar ji je uspelo s SMC. »Cerarju je bila predlagana. Kdo je to storil, ni znano, je pa natančno vedel, kaj dela,« pravi naš vir in dodaja, da je nikjer ni bilo, popolnoma neznana se je nenadoma pojavila v vladni palači. Tisti, ki jo malo bolje poznajo, pravijo, da je »huda levičarska aktivistka«, kar naj bi dokazovalo tudi njeno delovanje v študentskih letih. Leta 2002 je bila med podpisniki peticije, ki je nasprotovala predavanju predstavnikov Nata Knuta Kirsteja in Jamesa Appathuraija na FDV. To naj bi bila ideološka propaganda militantnih oblastnikov, prostori, kot je FDV, pa naj se ne bi smeli militarizirati. Njena diplomska naloga dve leti pozneje pa ima naslov Propaganda v ameriški javni diplomaciji: primer vojne v Iraku 2003, kjer v uvodu meni, da je ameriška javna diplomacija pravzaprav propaganda in kot taka dolgoročno neuspešna ter da se naklonjenost arabskega in islamskega prebivalstva lahko pridobi samo z dialogom, ne pa z vojno. Skratka, Američani so lahko zelo »veseli«, da ima Cerar ob sebi tako strokovnjakinjo. Se je pa na družbenem omrežju s fotografijo pohvalila in dokazala, da je bila udeleženka »spontanih« protestov leta 2012, ko so levičarji rušili vlado Janeza Janše.

Druga je Kristina Plavšak Krajnc, mlajša sestra Nine Plavšak, najbolj razvpite avtorice zakonodaje v Sloveniji. Lajovica je zamenjala septembra lani, njeno ime pa naj bi Cerarju prišepnila na uho prav Štrafela, pravijo viri. Plavšak Krajnčeva, ki bo marca dopolnila 45 let, med drugim je bila že na ministrstvu za kulturo in svetovalka pri Svetu Evrope, je imela izvrstno referenco – bila je somentorica pri diplomi Tine Štrafele.