"Ampak vlada vsekakor dela tudi za Maribor," je premierka še odvrnila na vprašanje, koliko od poleti obljubljenih 66 milijonov evrov državne pomoči je doslej že prispelo v Maribor in druge socialno nadpovprečno ogrožene občine v podravski regiji.
Precej vprašanj državljanov se je vrtelo okoli trajajoče finančne in gospodarske krize Slovenije in s tem povezanim nujnim varčevanjem. Na vprašanje o tem, kdaj namerava vlada zmanjšali število zaposlenih v javni upravi, je odgovorila, da Slovenije v krizo ni pripeljal javni sektor, pač pa pohlep med leti 2005 in 2008.
"Takrat se je bruto zunanji dolg povečal z 20 na 40 milijard evrov. In to bomo plačali davkoplačevalci ob sanacij banki. Število javnih uslužbencev se je že znižalo, kar potrjujejo tudi številke. Državna uprava se je od leta 2008 skrčila za 13 odstotkov, vsekakor pa bomo z racionalizacijo v javni upravi nadaljevali," je zapisala predsednica vlade.
Ob tem je dodala, da nikakor ne bodo pristali na brutalno uničevanje javnega sektorja, kamor sodijo tudi šolstvo, zdravstvo in sociala, ker je to temelj socialno pravične države. Z racionalizacijo pa se absolutno strinjajo in jo tudi izvajajo, zagotavlja Bratuškova.
Dotaknila se je tudi projekta zmanjševanja števila občin, s katerim želijo doseči boljše upravljanje države in lokalne ravni. Kot je dejala, nikakor ni namen vlade kakorkoli zmanjševati pristojnosti lokalnega ravni, a bi z združevanjem lahko po njenem mnenju bistveno bolj racionalno delovali.
"Država z dvema milijonoma prebivalcev mora imeti racionalnejšo organizirano lokalno samoupravo. Kot kažejo javnomnenjske raziskave pa ta projekt podpirajo tudi ljudje. Upira se del politike. Le zakaj," se je vprašala premierka.
Da je bila Slovenija izropana od osamosvojitve naprej na razne nezakonite in sumljive načine, so pisali nekateri sodelujoči v razpravi, Bratuškova pa je o tem dejala, da je vlada že sprejela in posredovala v državni zbor spremembo zakona o davčnem postopku, s katerim bodo še bolj strogo obravnavali davčni razkorak.
Ena od predvidenih možnosti je po njenih besedah, da bi tisti, ki ne znajo in ne morejo dokazati izvora svojega premoženja, plačali 70-odstotni davek na to premoženje. Pri tem je pomembno, da tudi s plačilom davka kazenskemu postopku ne bi mogli uiti. "Država bo samo vzela kar je njenega, kazenska odgovornost pa sledi," napoveduje premierka.
O po mnenju nekaterih nepravičnem predlogu zakona o davku na nepremičnine, ki lahko povzroči tudi krivice, je dejala, da je v njem predvidena možnost ugovora na višino odmerjenega davka, tudi zaradi vrednosti nepremičnine. Seveda pa bo vrednost treba uskladiti z geodetsko upravo in vsi lastniki nepremičnin so že pred časom dobili obvestilo o vrednosti nepremičnin. Povedala je še, da v zadnjem predlogu omenjenega davka ni izjem, torej niti cerkvenih.
Komentirala je tudi aktualne akcije davčne uprave v gostinskih lokalih in dejala, da je, ko je napovedala boj proti sivi ekonomiji, mislila zelo resno. "Danes lahko vidite, o čem sem govorila," je dejala Alenka Bratušek.
Da so sodni zaostanki v Sloveniji velik problem in da je to treba urediti, se zaveda tudi sama, a se tega ne da storiti čez noč, pravi. Z vrhovnim sodiščem so tako podpisali sporazum, s katerim so se dorekli, kaj mora storiti vsak od njih, da bodo stvari šle na bolje. Dodala je tudi, da se vsaj na področju gospodarskega kriminala številne zadeve rešujejo hitreje in kar nekaj večjih zade